Tako sem se, kot že zadnjih pet let, tudi letos s skupino za 1.maj odpravil osvajati Elbrus.

Z odlično skupino smo se prek Dunaja in Moskve odpravili v Mineralne vode, ki so izhodišče za dostop v dolino Baksan. S kombiji smo se odpravili na tri ure dolgo vožnjo do vznožja Elbrusa, kjer smo se nastanili v hotelu, ter si najprej privoščili zaslužen počitek po celodnevni poti.

Naslednji dan smo že takoj pričeli z aklimatizacijo na pobočjih Chegeta in izkoristili še zadnje zaplate snega, da smo se lahko prismučali do vznožja hriba.

Uspešni turi je obvezno sledil Šašljiki ter hidracija v bližnji restavraciji.

V naslednjih dneh se je naša ekipa prestavila iz hotela v sodčke na višini 3800m, ki so bili izhodišče za naše nadalnje delo na hribu. Opravili smo še dve aklimatizaciji do višine 4600m in dobili občutek, kaj pomeni, če na Elbrusu zapiha močnejši veter.

Sledil je dan počitka za nabiranje moči ter pričakovanje naslednjega jutra, ko smo se odpravili proti vrhu.

Po osmih urah hoje smo dosegli težko pričakovani vrh, ki smo si ga vsi želeli. V prečudovitem vremenu smo uživali v razgledih po okolici ter se psihično pripravljali na povratek proti sodčkom, ki smo jih opazovali daleč spodaj.

Na koncu smo še uspeli izkoristili prekrasno vreme in smo se odpravili še na smučanje po ledniku pod Elbrusom.

Deset dni je hitro minilo, predvsem v tako dobri družbi, kot je bila tokrat z menoj.

Vodnik: Žiga Šter

------------------------------------------------------------------------------------

Na Elbrus se s skupino ponovno odpravljam v mesecu juniju (polno); zaradi izrednega zanimanja pa smo razpisali še nov, septembrski termin, na katerega se še da prijaviti >>