Na pot smo se odpravili v začetku julija. Naša skupina trinajstih je preko Moskve in Mineralnih Vod po štiriindvajsetih urah prispela v Azau, ki je izhodišče za vzpon na Elbrus.

Ker je bila skupina v večini smučarska smo prvo aklimatizacijo opravili do sodčkov na višini 3800 m. Sneg nam je dopuščal, da smo prismučali do višine 3000m oziroma do srednje postaje žičnice Garabashi.

V naslednjih dneh smo se z vso opremo odpravili v sodčke in nadaljevali z aklimatizacijo. V zelo toplem vremenu, nenavadnem za ta letni čas, smo odšli do koče Disel na višini 4080 m. V neposredni bližini se je ustavila gradnja nove koče Priut, namesto nje pa so na goro ponovno privlekli nove sodčke, ki rastejo kot gobe po dežju.

V snežnem metežu smo uspeli opraviti aklimatizacijo do Pastuhovih skal na višini 4600 m. Seveda nam je šlo sneženje močno na roko saj smo se zavedali, da bodo v tem primeru pogoji za smučanje odlični. Naslednji dan je bil namenjen počitku, vendar nas je lepo vreme kar malo prisililo, da smo se naložili na "ratrag" ter se odpeljali do Pasthovih skal. Sledil je eden boljših spustov v tej sezoni.

Proti vrhu smo se odpravili ob petih zjutraj. Ponovno smo uživali v sončnem dnevu in  popolnem brezveterju. Počasi vendar uspešno smo se vsi povzpeli na vrh. Po vseh opravljenih formalnostih na vrhu ter krajšem počitku pa je sledil še spust nazaj k sodčkom. Smučarji smo imeli nasmeh do ušes. Imeli smo razmere, ki se na hribu naredijo vsakih nekaj let. Bili smo na pravem mestu ob pravem času.

Naslednji dan smo se odpravili v dolino na zaslužene šašlike ter pivo. Izkoristili smo še en lep dan ter se povzpeli na Cheget, kjer smo uživali ob razgledih na Elbrus. Vsi smo bili enakega mnenja, da je vse skupaj prehitro minilo.

Žiga Šter

Na Elbrus se ponovno odpravljamo v Septembru, več o pnudbi >>>

<< nazaj