1. Kdo sem in kje se je začelo
Sem Tilen Fajon, vodja agencije LifeTrek. K tej zgodbi sem pristopil leta 2017, ko smo imeli v celem eletu zgolj za vzorec odprav. Danes ne vodim zgolj agencije; ustvarjam programe, v katere verjamem, in jih z največjim veseljem tudi sam odvodim. Mi nismo klasična agencija, mi smo tisti, ki vas peljemo tja, kjer se asfalt konča.
2. Moja zgodba: Od Interraila do “doma” po vsem svetu
Moja strast do premikanja meja se je začela zgodaj. Najprej raziskovanje sosednjih držav in klasična Grčija, nato pa tista prava šola svobode – večkratne Interrail avanture, ki so me naučile, da je potovanje v resnici nepredvidljiv kaos, ki ga moraš vzljubiti. Sledil je skok v Maroko, pa odkrivanje divje Baskije … in potem se je vse skupaj prelilo v delo na agenciji.
Če me vprašate, koliko držav sem obiskal, vas bom morda razočaral. Moj seznam ni neomejeno dolg in ne tekmujem v zbiranju žigov v potnem listu. Zakaj? Ker ko enkrat zares spoznam neko deželo, ko začutim njen utrip in spoznam lokalne ljudi, čutim neustavljivo potrebo, da se tja vračam. Za vsako turo se učim bolj kot za diplomo, ker se zavedam, da je za vas to morda potovanje življenja. Zato v LifeTrek nisem vpeljal zgolj poslovnih partnerjev, ampak ljudi, ki so skozi leta potovanj postali naši in moji pravi prijatelji. Tja se ne vračam kot turist, ampak kot prijatelj na obisk.
3. Moj stil vodenja: Navdih, narava in zgodnja jutra
Priznam, letališča, transferje in birokracijo naravnost sovražim. Naša “back office” ekipa gara in poti znoj pri logistiki – tisti slavni boji za First Minute letalske karte, da vam sploh lahko zagotovimo mesto! A ko smo enkrat na destinaciji in se tista letališka vrata odprejo, se vse spremeni.
Moj stil vodenja je pogosto čisti navdih. Čeprav imamo vse splanirano do potankosti, se časovnica nemalokrat podre že ob prvi priliki. In to je v redu! Tam se začne prava avantura. Z mano na poti boste večino dneva preživeli na prostem, v divjini. Cerkve, muzeji in medrese? Te obiščemo res zgolj za vzorec, ali pa takrat, ko zunaj preveč neusmiljeno piha.
In kot sem že večkrat povedal: ne pričakujte, da vas bom ob 17.00 odložil v hotelu, da boste gledali televizijo. Mi nismo tam na “šihtu”. Če žrtvujem čas stran od svoje družine in prijateljev, potem želim destinacijo izkusiti do konca. Pridemo šele po temi, umazani od prahu in prepihani od vetra. A da imamo za vse to čas, se pripravite: izjemno rad (in včasih kar malce sadistično) budim udeležence ob šestih zjutraj. Dan je treba izkoristiti!
4. Najljubši trenutek na turi: Ko papir postane nepomemben
To ni nujno tisti trenutek, ko osvojimo vrh ali ko pridemo do glavne znamenitosti (saj se spomnite, kako zbirokratiziran je danes Machu Picchu). Moj absolutno najljubši trenutek se zgodi nekje na sredini potovanja. To je tista neopazna prelomnica, ko se udeleženci končno prepustijo. Ko ugasnejo telefone, nehajo gledati na uro, odložijo tisti natisnjeni potovalni načrt in prenehajo spraševati: “Tilen, kaj pa sledi zdaj?” Preprosto začnejo dihati z destinacijo in postanejo popotniki, ne pa turisti.
5. Hitri profil
-
Najljubša destinacija: Islandija (kjer narava vedno pokaže, kdo je glavni).
-
Najtežja tura, ki sem jo vodil: Uzbekistan (logistika tam zna preizkusiti vsak živec).
-
Najboljši razgled: Sončni vzhod na vulkanu El Teide (Tenerife) in plešoča aurora borealis nad Islandijo.
-
Najboljši spomin (Best moment): Portugalska 2017. To je bil moj prvi, povsem avtorski program, ki sem ga odpeljal od začetka do konca in tam dojel, da je to tisto pravo.
-
Vedno imam s sabo: Bribe money 🙂 (Ker, bodimo realni, včasih dobra stara iznajdljivost in kakšen bankovec na pravem mestu odpreta tudi tista najbolj zarjavela vrata).
6. Moj “signature” stavek
Preden se z mano odpravite v svet, si zapomnite moje najpomembnejše navodilo za pakiranje (poleg tistega, da za “hut-to-hut” treking potrebujete samo dve majici): “S seboj vzemite kopalke in paket pršuta.”
