Ferski otoki se na prvi pogled zdijo kot pokrajina, v kateri veter sproti briše sledi, megla zapira razglede, vasi pa se stisnejo ob ozke zalive. Toda prav tu so zgodbe ostale nenavadno žive. Ohranile so se v ferskem jeziku, baladah z več sto verzi, verižnem plesu brez glasbil in legendah, ki morske sklade spreminjajo v okamnele velikane.
Kultura Ferskih otokov ni muzejski predmet. Živi v volni, čolnih, travnatih strehah in hrani, ki jo oblikujejo veter, čas ter sol. Vanjo sodi tudi grindadráp oziroma grind – zakonsko urejen lov na kite pilote, ki je za del domačinov skupnostna prehranska tradicija, za številne druge pa nesprejemljiva praksa. Za razumevanje otokov je pomembno, da o njem govorimo natančno, brez olepševanja in brez preprostih sodb.