Maroko

Maroko se nam predstavi

Maroko je severnoafriška država, ki ima obalo na severnem Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju. Gorovje Atlas, ki poteka čez Maroko, Alžirijo in Tunizijo pa ločuje atlantsko in mediteransko obalo od najbolj znane puščave Sahare. Maroko meji na Alžirijo in Mavretanijo. Ozemlji Ceute in Melilla na sredozemski obali na severu, čeprav ležita v Afriki, spadata pod Španijo in sta španski enklavi v Maroku. Čez Giblartarsko ožino je v lepem vremenu viden Giblartar. Maroko sestavljajo predvsem Arabci in Berberji ali mešanica obeh. Veliko število Berberov živi predvsem v goratih predelih države, kamor so se zatekli in so ohranili svoj jezik in kulturo.

Kakšno je vreme v Maroku?

Na splošno je maroško podnebje zmerno in subtropsko, ohlajeno z vetričem od Atlantika in Sredozemlja. V notranjosti so temperature ekstremne, zime so lahko precej hladne in poletja so zelo vroča. Dejstvo je, da bolj se oddaljujete od oceana, bolj so ekstremne zimske in poletne temperature.

Kdaj v Maroko?

Država je najlepša spomladi (sredi marca do maja), ko je pokrajina zelena in bujna.Odličen čas za planinsko pohodništvo. Maroko je lep tudi jeseni (od septembra do oktobra), ko so temperature zelo prijetne.

Maroko: nekaj zanimivih informacij

Zakaj v Maroko s Turistično agencijo Lifetrek?

Maroko se najbolje doživi s turistično agencijo Lifetrek. Lifetrek se kot edina agencija v Sloveniji v Maroko odpravlja skozi celotno leto. Pozimi smučamo, pomladi in jeseni raziskujemo Atlas in kraljevska mesta, poleti papočitniško raziskujemo obalna mesta. Programi so skrbno zasnovani in glede na tip potovanja ponuja maksimalni užitek, kjer se mnogokrat umaknemo od, za naše pojme, preveč obiskanih znamenitosti.

Na kakšne trekinge se laho odpravimo v Maroko?

• Visoki Atlas (tudi zimski vzponi)
• Toubkal (dostopni štiritisočak)
• Rajska Dolina
• Ifran nacionalni park
• Ekstremni treking v Sahari
• Anti Atlas

Katere znamenitosti so najbolj znane v Maroku?

• znamenita tržnica Djemaa el Fna v Marrakechu
• Maroški Hollywood, mesto Ait Benhaddou
• Erg Chebbi v Saharski puščavi
• Dolina Draa in soteska Todra
• rimsko mesto Volubilis
• čudovito mesto Essaouira ob obalah Atlantika
• nepozabni klifi Legzira

Zdravje in varnost v Maroku?

Preventiva je ključnega pomena za ohranjanje zdravja v Maroku. Malo načrtovanja pred odhodom vam bo prihranilo težave kasneje. Če bo sreča, bo vaša najhujša pritožba na potovanju slabost; okužbe so običajno povezane s slabimi življenjskimi razmerami in revščino ter se jim je mogoče izogniti z nekaj previdnostnimi ukrepi. Glede varnosti je Maroko za turiste zelo varna država. Pitje vode neposredno iz pipe je v Maroku slaba ideja. Zaradi vedno večjega onasnaženja s plastiko so marsikateri maroški hoteli in restavracije začeli s filtrirajem vodo za goste.

Maroko: najpomembnejše informacije za slovenske turiste

Vstop v državo: Viza za bivanje do 90 dni ni potrebna Vstop samo z veljavnim potnim listom Klicna številka: +212 Časovna razlika:-1ura Pomembne številke: Policija: 190 ali 112 z mobilnega tel. Policija izven mest: 177 Ambulanta: 150 Gasilci: 15 SOS Zdravniška služba: +212 05 22 98 98 98 protistrupni center: 081 00 01 80 (npr.:kačji ali škorpijonov pik) Slovensko predstavništvo v Maroku: Konzulat Republike Slovenije 53 Rue Ahmed Charci 20250, Casablanca +212 522 70 00 74 +212 522 70 00 75 GSM: +212 661 19 63 73 Email: consulatsloveniemaroc@gmail.com

Maroko in hrana

Maroko slovi po odlični, sveži in raznovrstni hrani. Na izbiro je vedno dovolj hrane za najrazličnejše okuse, od rib, stročnic, mesa, sadja in zelenjave. Največjo skrb predstavljajo prebavne motnje, ki znajo biti v Maroku kar stalnica, vendar se jim lahko enostavno izognemo z rednim umivanjem rok in z izogibanjem uporabe tekoče vode. V Maroku so porcije majhne in ni pričakovati, da bi se pri zajtrku oz. večerji lahko najedli za cel dan. Tako da so za dobro voljo in sit želodec potrebni več kot trije obroki dnevno. V Maroku se lahko hitro privadimo na zdrav način prehranjevanja z vsaj petimi manjšimi obroki dnevno, kar nam zdravniki pogosto svetujejo.

Ali je Maroko primeren tudi za solo popotnike?

Na naše programe v Maroko se lahko prijavite tudi, če radi potujete sami. Družbe ne bo preveč, nekaj je bo pa vseeno. Tudi doplačila za enoposteljne sobe običajno ni, saj spimo v pohodniških penzionih oz. spimo v gorskih kočah ali pa si šotor nosimo celo s seboj. Ker se običajno prijavi veliko solo popotnikov/popotnic bomo skoraj v vsakem primeru našli par, s katerim si boste delili sobo.

Ali bo ostalo kaj časa za fotografiranje ali pa samostojno odkirvanje?

Vsak program je prilagojen zmerni hoji z dovolj postanki, tako da je na voljo tudi dovolj časa za fotografiranje. Program poteka po najlepših peš-poteh in predelih dežele, zato neko samostojno odkrivanje ni potrebno. Lahko pa po končanem dnevu poiščete miren kotiček, kjer lahko prebirate svojo knjigo, uživate ob pivu ali pa vtise zapišete v dnevnik. Ker so izbrani programi na izredno lepih lokacijah, lahko program tudi samostojno podaljšate in vam organiziramo prevoz tudi kak dan kasneje.

Kakšno zavarovanje potrebujem za vzpon na Toubkal?

Za vzpon na Toubkal svetujemo še specialistično zavarovanje za gorništvo. Turistično zavarovanje, ki ga uredi turistična agencija Lifetrek, krije zgolj potovanje oz. ste zavarovani do višine 3000m. PZS izkaznica oz. s članstvom v PZS ste tudi nezgodno zavarovani v gorah do višine 6.500m. Več o zavarovanju si lahko preberete tukaj. Za zares brezskrbno odpravo pa vam priporočamo zavarovanje preko Alpenverein.

Maroko: največje znamenitosti

Marakeš

Vsak popotnik, ki se je kadarkoli odpravil v Maroko zagotovo ni izpustil Marakeša. Blizu vznožja gorovja Atlas leži kraljevsko mesto Marakeš, ki je v svoji naravi precej glasno mesto, s svojim temperamentom, predvsem pa z veliko zgodovine. Nekajdnevno bivanje v Maroku si boste lahko popestrili z okušanjem ulične hrane na trgu Djemma el Fna, iskanjem prave mešanice začimb v soukih ali pa nakupom unikatnega nakita za boljšo polovico. Če želite doživeti pravi Marakeš si morate prenočišče rezervirati znotraj medine v enem izmed tradicionalnih Riadov.

Fes

Maroko je več kot 400 let za svojo prestolnico imenoval Fes, mesto pa je še vedno središče kulture in religije. Staro obzidano mesto – poznano kot Fes el-Bali je bilo zgrajeno že v devetem stoletju in je prepoznano s strani UNESCA, kot območje z ogromno zgodovinsko vrednostjo. Fes najbolje spoznate kar peš, vsak ogled pa mora vključevati tudi mošejo Quaraouiyine in pripadajočo univerzo, katera je najstarejša na svetu. Ostale znamenitosti so še tekstilstvo Shaouwara, grobnice Merenid in judovska četrt oz. Mellah.

Essaouira

Maroko ima čudovito atlantsko obalo in ko se enkrat naveličamo vrveža mest in vročine, je ena izmed najboljših izbir za nadaljevanje potepanja po Maroku mesto Essaouira. Mesto je bilo priljubljeno zbirališče nekaterih svetovno znanih ikon, naj omenimo samo Hendrixa in Marleya. Plaža je čudovita, poznana pa je predvsem vsem ljubiteljem vodnih športov. Samo mestno jedro pa vas bo očaralo z barvitimi hišami, ozkimi ulicami in spokojnostjo na vsakem koraku. Essaouira je poznana po odlični morski hrani, med drugim so v mestu snemali tudi dele priljubljene dele serije Game of Thrones.

Chefchaouen

Za Chefchaouen, ki je stisnjen med vrhove gorovja Rif, bi lahko rekli, da je majhno mesto v ogromni pokrajini. Je center kreativnosti saj privlači slikarje in fotografe iz celotnega sveta. Umetnike privablja s čudovito modrimi hišami in bistro svetlobo. Okolica mesta ponuja nešteto možnosti za pohode, vsem ki bi se pa raje sprehajali po mestnem središču, pa le to ponuja mnogo galerij. Prav posebna atmosfera je na trgu Uta el-Hammam, kjer si privoščite počitek ob izvrstnem metinem čaju ali pa poizkusite pravo maroško kosilo.

Merzouga

Merzouga je krajni predel sipin Erg Chebbi in služi kot vstopna točka v prostrani svet saharske puščave. Veliko agencij ponuja safari s kamelami, izbirate pa lahko med nekajurnimi izleti in celo večdnevnimi odpravami. V kolikor obiščete Maroko, zagotovo ne smete izpustiti dogodivščine v puščavi, saj visoke sipine, modro nebo in beduinski tabori navdušijo prav vsakega. Tisti z malo več poguma pa se lahko poizkusijo s surfanjem, smučanjem ali bordanjem po sipinah.

Toubkal

Jebel Toubkal je najvišji vrh severne afrike in se ponaša z 4167 metri. Vzpon na vrh ni pretežek, nagradi pa z dih jemajočimi razgledi. Najhitrješi in najbolj pripravljeni pohodniki lahko vrh osvojijo že v enem dnevu, vendar si je vseeno bolje vzeti kak dan več in resnično uživati v Atlasu. Slabih 80 kilometrov od Imlila, ki je izhodišče za vzpon na Toubkal ali pa za treking v Atlasu, leži eno izmed redkih smučišč v afriki – Ouikaimeden.

Dolina Dades

Dolina Dades poteka med gorovjema Jeble Srhro in Atlaskom in ponuja nekaj najlepših razglednih točk v Maroku. Stene in klifi, ki se dvigujejo tudi 300 metrov nad dolino, z vsakim metrom in pretečeno minuto spreminjajo barve – od oranžne, živo rdeče do vijolične. Vzemite si čas in Berberske vasi obiščite peš, prav tako se pustite navdušiti čudoviti soteski Todra. Na poti boste našli tudi neštete tradicionalne obrabmne kasbe, v katerih lahko celo prespite, saj marsikatera dandanes služi kot luksuzni hotel.

Splošni podatki o državi Maroko

Geografija

Kraljevina Maroko je arabska država v Magrebu, ki na vzhodu in jugovzhodu meji na Alžirijo, na jugu pa na Zahodno Saharo, ki si jo nezakonito prisvaja že od začetka sedemdesetih let 20. stoletja, ko se je tam začelo izkoriščanje fosfatov. Na zahodu Maroko obdaja Atlantski ocean, ki na severu skozi strateško Gibraltarsko ožino preide v Sredozemsko morje. Maroko leži na površini malo manj kot 460.000 km2 , na kateri preide iz obsežnih ravnikov v gorate predele verig Atlasa in na jugovzhodu v Saharo. Maroko je pokrajinsko zelo raznolika država in sega od visokogorja Atlas in Rifa do obsežnih ravnikov, ki se postopoma spuščajo proti obalam Atlantskega oceana, kjer je skoncentrirano tako prebivalstvo kot tudi gospodarstvo države, pa vse do puščave na jugovzhodu. Maroko je tudi najbolj gorata severnoafriška država, saj je njegova povprečna nadmorska višina 800 metrov. Veriga Atlasa s slemenitvijo v smeri SV–JZ deli državo na atlantski in saharski del. Sredozemsko območje sestavlja le ozka rifska obala, zato je bolj pod vplivom Atlantskega oceana kot Sredozemskega morja. Maroko ima na severu sredozemsko podnebje, v notranjosti polsuho, na jugovzhodu države pa puščavsko. Padavine so prisotne od novembra do aprila, v višjem Atlasu celo kot sneg. Poletni meseci so skoraj brez padavin, z visokimi temperaturami v notranjosti države. Ob atlantski obali so temperature zaradi hladnejšega Kanarskega toka zmernejše. Celinskost se proti notranjosti države povečuje. Maroko ima izmed vseh severnoafriških držav najbolj razvejeno rečno mrežo, kar pa je posledica padavinskih razmer. Pretok vodotokov sezonsko zelo niha; večina jih poleti celo usahne, medtem ko se pozimi precej napolnijo zaradi obilnejših padavin. Obalno sredozemsko rastlinstvo proti notranjosti in jugu države prehaja v stepski in puščavski pas, v katerem je zelo razširjeno grmičevje, še posebej čičimak in tamariska. V višjih območjih je veliko borovih in cedrovih gozdov, travna odeja pa je skromna, zato prevladuje paša drobnice. V nižjih predelih je naravno rastlinstvo preoblikovano, tako da se ob atlantski obali razprostirajo nasadi sredozemskih kulturnih rastlin, nekdanji listnati gozdovi pa so se ohranili le ponekod na Rifu, medtem ko v oazah na jugu prevladujejo dateljnove palme, na ravnikih pa nasadi kulturnih rastlin, ki jih omogoča umetno namakanje. Arganovo drevo je unikat jugozahodnega dela atlantske obale in je na tem območju še iz časov, ko je imel ta del Afrike še tropsko podnebje. Dandanes uspeva s pomočjo vlage morskih meglic. Arganovo olje je vse bolj cenjeno, saj ga uporabljajo že v vseh vrstah industrije; od prehrambne do kozmetične. Zaradi redkosti argana je UNESCO razglasil regijo Essaouira–Agadir za zaščiteno biosfero. Avtohtone vrste sesalcev v kraljevini Maroko so: lisica, šakal, cibetovka, hijena, panter, gazela in berberska opica. Za Atlas so značilni še mufloni. Kar pa se tiče udomačenih živali, so najpogostejše ovce, koze in govedo. Na podeželju se kot prevozno sredstvo večkrat pojavljajo tudi mule in konji ter v sušnejših območjih kamele. V državi je preko 450 vrst ptic, veliko je selivk.

Turizem

Z vidika razvoja turizma ima Maroko velik naravnogeografski potenciali, saj že sama raznolikost pokrajine omogoča razvoj različnih vrst turizma. Tako se je v vzpetem svetu Atlasa razvil gorski turizem; najbolj razvito je pohodništvo, pohodne poti pa se pojavljajo tudi v soteskah rek Drâa, Dades, Ziz itd. Sredozemsko morje je omogočilo nastanek turizma, ki je še najbolj podoben tunizijskemu, kljub temu da je poudarek še vedno na kulturnem doživetju Maroka, Atlantski ocean pa nudi odlične valove za vodne športe, čeprav je obala nekoliko manj primerna za kopanje. Na ravnikih je Maroko razvil mesta, ki danes privlačijo največ turistov. Maroko ima na prehodu v puščavo na jugozahodu oaze, ki so čedalje večja turistična atrakcija in katerih obstoj katerih omogoča talna voda. Južni Maroko je kot simbol oz. zaščitni znak prevzel oaz datljeve palme. Nedaleč stran pa Maroko turistu omogočena prava saharska izkušnja, saj se lahko s kamelo ali terenskim vozilom napoti v najbolj znan Erg Chebbi.

Zgodovina

Maroko ima bogato zgodovino, ki je vplivala na njegovo današnjo kulturno in naravno podobo ter dala državi dodatno vrednost za trženje turizma. Prvi nam znani prebivalci današnjega ozemlja Maroka so bili neandertalci, prvi civilizirani ljudje pa so 3000 pr. n. št. prišli z Bližnjega vzhoda.Na maroških tleh je sledi pustilo precej različnih kultur; od feničanskih trgovcev in pomorščakov do Kartažanov in Rimljanov, ki so zgradili mesto Volubilis, ki je danes priljubljena turistična točka v bližini Meknésa. Rimljani so v tem obdobju širili krščanstvo, zaradi priselitve judov iz Egipta pa se je v Maroku do danes ohranila tudi najstarejša še živeča religija. Oblast so nato prevzeli germanski Vandali, sto let kasneje pa Bizantinci. Do prihoda arabske nadvlade je v Maroku sledilo obdobje nejasnih političnih razmer. V drugi polovici sedmega stoletja je islam prodrl v Maroko, ki mu je zatem vladalo več neodvisnih muslimanskih kraljestev, ki jih je šele Idrisi v 8. stoletju uspel ponovno združiti v eno. To je začelo cikel vzhajajočih in propadlih islamskih dinastij, ki so si prestolnice ustvarile vsaka v svojem mestu, ta pa so danes znana kot kraljeva mesta in sodijo med najbolj priljubljene turistične destinacije. Obdobje, ki je sledilo, je bilo zaznamovano s konflikti in spopadi, Maroko pa je dobil mešano prebivalstveno podobo zaradi dotoka temnopoltih sužnjev, belopoltih ubežnikov in najemniških vojakov. Leta 1912 je Francija prisilila Maroko v podpis sporazuma, s katerim je le-ta postal francoski protektorat. Maroška mesta so dobila novi del, zgrajen po vzoru zahodne arhitekture, imenovan ville nouvelle, ki je bil namenjen evropskemu prebivalstvu. Domače prebivalstvo je bilo v podrejenem položaju, saj so si Francozi prisvojili vsa najboljša kmetijska zemljišča, izvažali naravne dobrine in začeli z izgradnjo sodobne infrastrukture. Nezadovoljstvo domačega prebivalstva je postajalo vse večje in začel se je boj za neodvisnost, ki jo je Maroko dosegel leta 1956, ko mu je bilo vrnjeno tudi ozemlje pod špansko oblastjo, razen eksklav Ceute in Melille. Po osamosvojitvi je Maroko obdržal svetovanje kolonialne Francije in si tako omogočil mirnejši razvoj. Zaradi obsežnega izposojanja denarja je bil Maroko do leta 1970 v velikih dolgovih. Leta 1973 je začela cveteti proizvodnja fosfatov v Zahodni Sahari in Maroko je začutil priložnost za zaslužek, zato je leta 1976 zavzel sever Zahodne Sahare, tri leta kasneje pa še njen južni del, kar pa že več kot trideset let povzroča spore. Bogata maroška zgodovina in sledi različnih kultur so omogočile dobro podlago za razvoj kulturnega turizma, ki turiste danes privablja predvsem v štiri kraljeva mesta; Meknes, Rabat, Fez in Marakeš. Evropski turist lahko nedaleč od doma doživi pravo arabsko kulturo, na podeželju pa ostanke berberske kulture. V turizem je vpletena večina prebivalstva, veliko brezposelnega prebivalstva na ulici išče priložnostna dela, kot je delo vodiča, nosača, itd., v zameno za manjše plačilo. To pa privede tudi do negativnega učinka, saj so lahko precej vsiljivi, kar je za večino turistov neprijetno. Razvoj turizma s pritegovanjem tujih investitorjev in vlaganji zelo spodbuja kralj, zato prevzema turizem vse večjo vlogo v terciarnem sektorju. Kljub pozitivnim ekonomskim posledicam pa povzroča negativne posledice v okolju in tako uničuje privlačnost destinacije.