nepal
nepal

Nepal - dežala božanstev in gora

Občudovaje Himalaje, neskončne treking poti, najvišji vrhovi tega sveta, mesta prežeta s kulturo in hindujsko ter budistično tradicijo, edinstveni spomeniki - Nepal ponuja najboljše ta hip

Nepal

Nepal je pravzaprav dežela razgibane zgodovine, pisanih kultur in ljudi ter čudovite narave. V Nepalu živi skoraj 30 različnih etničnih skupnosti, med katerimi so najbolj znane Šerpe, Gurungi, Navari, Rai, Tamangi in še nekateri, ki živijo v hribovskih predelih in jih imamo priložnost spoznavati na trekingih in himalajskih odpravah.

Nepal – Treking Pikey Peak

Treking, Potovanje, Safari

Nepal – Treking Pikey Peak

OKTOBER

1898 €

V želji, da približamo Nepal in Himalajo čim širši množici, smo se podali na misijo, poiskati najboljšo možnost trekinga kar jih Nepal ponuja. Odkrili smo čudovito območje Solukhumbu (Lower Everest) in treking Pikey Peak. Treking, safari v parku Chitwan, rafting na reki Trisuli in odkrivanje Katmanduja smo združili v nepozabno in avanturistično dogodivščino v Nepalu.


Nepal – Treking Langtang

APRIL

2398 €

Langtang, nekje na sredi, pa vendar na koncu, čisto na meji s Tibetom. Malo poznana pokrajina severno od Katmanduja. Razgibana, posejana s tisočerimi dolinami in grebeni, ki se v daljavi stikajo v mogočne vršace. Na obzorjih, v neskončnih razgledih se bomo s pogledi dotaknili celo Makaluja in piramide očaka Everesta na vzhodu.


Tibet in Nepal

Potovanje

Tibet in Nepal

JUNIJ, JULIJ, AVGUST

3498 €

21-dnevno potovanje na sveti strehi sveta – Ena in edina, veličastna Himalaja - Neskončna prostranstva puščave in smaragdnih jezer – Brezčasna Lhasa – Čudežno lepa mesta z neštetimi budističnimi templji – Rdečelični nomadi v črnih šotorih - Raj na zemlji, sveto jezero Nam Tso - Treking k najvišji gori sveta; Mt. Everest - Popotovanje z jeepi po cesti prijateljstva med Nepalom in Tibetom – Edinstveni rafting v neokrnjeni nepalski pokrajini - Navdušujoč letalski polet čez Himalajsko verigo


Nepal in Himalaja

Kraljevina Nepal se razprostira med Kitajsko oziroma Tibetom ter Indijo, velika pa je za 7 Slovenij. V Nepalu se nahaja nekaj najvišjih vrhov na svetu, med drugim Anapurna (8091 m), Dhaulaghiri (8167 m), Lhotse (8516 m) in seveda Mount Everest (8850 m). Himalajska dežela je bila dolgo časa za prta za vse obiskovalce, dokler ni sredi prejšnjega stoletja odprla svoje meje, kar je posledično omogočilo osvajanje najvišjih vrhov na svetu. Tako je v dobrega pol stoletja postala najbolj zanimiva himalajska država in sedaj privablja vsako leto množice turistov, ki se večinoma odpravljajo na številne trekinge, med katerimi je nekaj nalepših in najpopularnejših na svetu. To še posebej velja za treking okoli Anapurn in treking pod Everest.

Vsi odhodi v Nepal

Nepal – Treking Pikey Peak

Nepal – Treking Pikey Peak

Nepal | treking z razgledom na 8 osemtisočakov, safari Chitwan in rafting

02.10.2021
15.10.2021
Cena: 1998 €
Akcija: 1898 €
Tibet in Nepal

Tibet in Nepal

Tibet in Nepal | Bazni tabor pod Everestom | Lhasa in Katmandu

03.10.2021
24.10.2021
Cena: 3598 €
Akcija: 3498 €
Nepal – Treking Langtang

Nepal – Treking Langtang

Nepal: treking Langtang | možnost individualnega programa

01.04.2022
17.04.2022
Cena: 2598 €
Akcija: 2398 €
Tibet in Nepal

Tibet in Nepal

Tibet in Nepal | Bazni tabor pod Everestom | Lhasa in Katmandu

24.06.2022
14.07.2022
Cena: 3598 €
Akcija: 3498 €

Islandija se nam predstavi


Islandija -približno na polovici poti med Evropo in Severno Ameriko, obdan z vodami Atlantskega oceana, leži nenavaden otok. Otok imenujejo “dežela na koncu sveta”, ne toliko zaradi njene geografske lege kot zaradi dejstva, da se v trenutku, ko stopite nanjo, zdi, kot da ste prispeli na drug planet. Čudoviti gejzirji, iz katerih vroča voda poči naravnost v nebo, grozljivi, a fascinantni vulkani, mogočni slapovi, nad katerimi plešejo dolga polja okamenele razpokane lave, kjer se človek počuti kot mravlje na skorji opečenega kruha, del leta večen dan in del večna noč … Ni čudno, da je Jules Verne zaplet “Ceste v središče Zemlje” postavil prav na skrivnostno Islandijo!


Islandija – dežela slapov, gejzirjev, vrelcev in ledenikov

Vodnati, peneči se rečni slapovi, ki so vsi po vrsti ekstremno močni, Islandija velja za deželo z najmočnejšimi slapovi v Evropi. Islandki slapovi so tudi izjemno lepi. Primerjava s preostalimi slapovi v Evropi bi bila le neslana šala. Najmočnejši je Detifoss, najbolj obiskan in posledično fotografiranje Gulfoss, poseben in drugačen je Godafoss, najlepši od vseh, pa morda Dynandi. Islandija se ponaša z izjemno čistim zrakom, ki je tudi brez vonja. Sonce deluje prijetno, a vsako sprehajanje sončnih žarkov po goli koži se lahko konča z opeklinami.

Ko dežuje (običajno gre bolj za močan pršec), se obleka zaradi suhega zraka in nenehno prisotnega vetra skoraj sproti suši, po drugi strani, pa lahko dežuje praktično vsak dan. Islandija ponudi tudi najboljšo pitno vodo na svetu, saj je prečiščena s strani nešteto lišajev in kamenine lave. Okus ima drugačen, mehkejši a obenem intenzivnejši. Izviri vroče vode, ki jih na Islandiji ni malo, bi vsi po vrsti dobili na naši celini oznako zdravilni, saj imajo mineralno sestavo, ki kožo dobesedno pomladi in obnovi.

Islandija pa je v največji meri tudi dežela ledenikov, ki so ogromni, največji v Evropi in več ali manj položni, ampak pošteno krojijo vremenske pogoje in obliko pokrajine. Od nekdaj je mornarjem in ribičem poznan pojav fatamorgane, ko so nad morjem uzrli belino, ki pa ni bila oblak ampak ledenik.

Namakati se v neštete bazene zdravilne vode, ki jih ima skoraj vsaka vas na Islandiji, je vsem obiskovalcem (in tudi domačinom) skoraj božja obveza. V zadnjem času je največji magnet te dežele famozni Blue Lagoon, dokazano najbolj zdravilni wellnes na svetu. Ne glede na zunanji hlad ali dež, je namakanje v do kosti segajoči vroči vodi več kot samo balzam za dušo in telo. Koža se nam napne, energija razpoloženja dvigne.



Islandija – programi po meri

Vse programe, ki jih izvajamo na Islandiji lahko pripravimo tudi kot potovanja po meri. Naj si gre za treking od Skogarja do Landmannalaugarja, pohodniški ali čisto turistični program. Za vas bomo pripravili najugodnejšo ponudbo vašega sanjskega potovanja na Islandijo.

Predstavitev destinacije Islandija: Aurora nad mestom Vik

Islandija za družine

Programi Islandija za pohodnike, Severni sij in Islandija za zladokusce so programi, ki so primerni tudi za družine z mlajšimi otroki. Malo daljše pohode bomo prilagodili vašim željam, tako da bodo vseeno vsi skriti kotički tudi vam na razpolago.
V kolikor pa bi potovali sami in ne z organiziranimi skupinami, pa se na nas obrnite za pripravo potovanja po meri. Ker imamo na voljo tudi zmogljiva terenska vozila z osmimi sedeži, se lahko na potovanje odpravi tudi manjša družba.

Programi po meri na Islandiji

Selfguided treking

Znameniti treking Skogar – Landmannalaugar je pravi logistični podvig, zato je pred samo izvedbo potrebno imeti urejeno čisto vse. V kolikor bi se na treking podali sami vam z veseljem pripravimo organizacijo vašega trekinga. Organiziramo vam prevoz iz letališča do Reykjavika, ter do izhodišča. Rezerviramo vam gorske koče na poti, ki so običajno zasedene več mesecev vnaprej. Pripravimo vam zemljevid poti, pomagamo ali dopolnimo opremo.

Slap Seljalandsfoss

Ali je Islandija draga?

Islandija slovi kot ena izmed dražjih držav, vendar se lahko obisk tudi enostavno precej poceni. V kolikor želite prihraniti na vašem potovanju je prvi korak zagotovo iskanje prenočišč s kuhinjo, kjer si enostavno pripravite topel obrok ali pa hranilni zajtrk. Veliko naravnih znamenitosti na Islandiji je brezplačnih, zato čas raje izkoristite za raziskovanje čudovite narave. Za vse avanturiste pa vsekakor priporočamo kampiranje v šotorih. Na naših potovanjih imamo vedno rezervirane namestitve, ki omogočajo kuhanje, tako da v večini primerov znesek za prehrano na celotnem potovanju ne preseže 50 €.
Cene na Islandiji

Hrana in pijača

  • Zajtrk: 4.5 – 9 €
  • Kosilo/Večerja: 12 -25 €
  • Pizza: 10 – 15 €
  • Pivo: 4 – 8 €
  • Kava z mlekom: 2.5 – 5 €
  • Voda (0.5 litra): 1 – 2.5 €
  • Hot-dog: 3 – 5 €

Prevoz

  • Mestni promet: 3 €
  • Taxi (štartnina): 4 – 6.5 €
  • Taxi (cena na kilometer): 1.5 – 3 €
  • Taxi iz Letališča do Reykjavika (enosmerna): 95 €
  • Rent – a – car: 40 – 90 € na dan
  • Gorivo: 1.4 €
  • Letalske karte iz Dunaja/Budimpešte: od 100 €

Znamenitosti

  • Blue Lagoon (glede na termine): 45 €
  • Opazovanje kitov (3 ure): 60 €
  • Muzej vikingov: 11 €
  • Lava Tunnel: 40 €
  • Muzej Skogar: 15 €
  • Muzej Husavik (kiti): 15 €
  • Secret Lagoon: 25 €
  • Diamond Beach čoln: 40 €
  • Ice Cave (2.5 ure): 120 €


Življenje na Islandiji

Nekaj nespoštljivega je vprašati domačina, če mu je dolgčas. Jasno da mu ni. Islandci so zelo delavni in lenoba je smrtni greh. Na Islandijo se ne hodi na žur, po partnerja ali za mestnimi užitki. Reykjavik je sicer še kar mesto, z vsemi radostmi in tegobami mest, že naslednji po velikosti Akureyri ima samo 2500 prebivalcev. In takoj ko prestopimo meje mest, je samo še samota. Čista neokrnjena samota, le v manjšem delu obdelana. Gre za deželo ekstremov.

Na sploh je celotna dežela nekako mistična. Samotnost osrednje puščave, morske obale in večine dežele je skorajda težka. Sprva nas kar straši. Še posebej unikatni so fjordi v deželi Westfjords. Mirna in gladka voda, nad njimi pa zeleno-črni terasasti visoki vrhovi. Vsak drugi dan temno črni oblaki z deževjem. Hiša ali dve predstavljata že naselje.

Islandija je v svojih pripovedkah tudi zelo mistična. Sprva je težko verjeti v zgodbe o lovu na duhove in njihovem izganjanju, a če se pogovarjaš s katerim od ljudi ki to počnejo (ali očividcem), v zgodbe o duhovih začneš celo počasi verjeti. Večinoma ne gre za tragične ali grozne zgodbe, celo na pol duhovite so lahko, in nedvomno izvirajo še iz časov starih Sag (mistične skandinavske legende).

Islandija ima svojo hrano tako kot naravo – malce posebno in drugačno. Prilagojena okolju in danostim. Večina mesa so Islandci nekoč sušili in noben del živali ni bil zavržen. Še danes med osnovne gurmanske jedi spadajo posušena moda ovna, sušena jagnjetina, puding iz jeter in krvi, ovčje glave in podobno. Čeprav nekaterim na dimu sušene jedi zaradi vonja ne teknejo, pa je posušena riba za malico, ali ržene palačinke in kosi sušene ovčetine, ki jih prodajajo na vsaki bencinski postaji skoraj obvezna, da med bivanjem v tej neverjetni deželi vsaj malo okusimo tudi življenje pravega Islandca.

Življenje pravega Islandca ni označeno samo z naravo in hrano, ampak načela življenja razlaga tudi stara vikinška knjiga Hávamál, v kateri so zbrani mistični napotki, po katerih naj bi se živelo. Kaj jesti, kako se obnašati, kakšen odnos imeti s sosedi, ženo in otroki, kako delati z denarjem, hrano in domača zdravila in tako naprej. Nekateri jo celo primerjajo z legendarno kitajsko knjigo Tao (pot). In če je Tao knjiga ali filozofija celotnega vzhoda, je Hávamál nedvomno knjiga severa.

Islandija: nekaj zanimivih informacij

Zakaj na Islandijo s turistično agencijo Lifetrek

Islandija se najbolje doživi s turistično agencijo Lifetrek. Lifetrek se kot edina agencija v Sloveniji na Islandijo odpravlja skozi celotno leto. Pozimi smučamo, pomladi, pozimi in jeseni opazujemo polarni sij, poleti pa aktivno raziskujemo otok. Programi so skrbno zasnovani in glede na tip potovanja ponuja maksimalni užitek, kjer se mnogokrat umaknemo od, za naše pojme, preveč obiskanih znamenitosti.

Islandija z Lifetrekom je cenovno bistveno bolj ugodna od preostalih agencij

Islandijo poznamo kot lasten žep, zato so naši programi bolj dostopni kot pri konkurenci. Ne glede na to, da smo programe Islandija pripravili izredno dostopne (glede na islandske cene) nismo prav nič varčevali na vaš račun. V ceni so vedno všteti vsi stroški z izjemo hrane in morebitnih vstopnin v muzeje. Vedno letimo z direktnim letom iz bližnjih letališč, ter smo v ceno vključili tudi prevoz do letališča in nazaj. Spimo v enostavnih prenočiščih, vendar skoraj vedno na osnovi dvoposteljne sobe. Prenočišča pa imajo vedno možnost kuhanja hrane, tako da ni potrebno zapravljati v restavracijah zunaj.

Kakšna je razlika med programom Islandija za pohodnike in programom treking Islandija?

Islandija za pohodnike je program z dnevnimi izleti, kjer raziskujemo najlepše predele južne Islandije – program je res za vse prste obliznit. Ker delamo dnevne izlete, nas glavnina prtljage vedno počaka v prenočišču oziroma v avtomobilu. Nahrbtniki so lahki, spimo pa v enostavnih prenočiščih. Se pa v sklopu tega programa udeležimo tudi dveh etap programa Treking Islandija, in sicer prve mimo slapu Skogafoss, ter (pričakovano) zadnje etape v Landmannalaugarja. Torej doživimo dva največja vrhunca tudi malo bolj na “komot”.

Treking Islandija pa je pravo preživetje v naravi Islandije. Naš štart je na obali Atlantika in se mimo neštetih slapov, puščave, ledenikov podamo na 6 dnevno pot do Landmannalaugarja, kjer zmago proslavimo s kopanjem v naravnih vrelcih. Celotno pot smo čisto samo-preskrbni, kar pomeni, da nosimo vse s seboj. Z vse, mislimo dejansko vse, šotor, spalna vreča, podloga, hrana, gorilnik, kakšen lonec, oblačila in še kaj… Sicer se da najeti transfer opreme, ampak zadovoljstvo, če vse to zmoremo sami je neprecenljivo.

Kdaj gremo pa lahko na turno sučanje

Islandija je pravi raj za vse, ki bi šli na turno smučanje. Če bi bil dan v zimskih mesecih kaj daljši, bi se tja odpravili že dosti prej, vendar je dolga noč razlog, da se na Islandijo odpravimo šele v aprilu.

Kakšno je poletno vreme na Islandiji?

Povprečna temperatura na Islandiji v poletnem času je med  12 in 18 st. C ob visoki vlažnosti. To pomeni, da so temperature podobne našim jesenskim temperaturam v gorah. Pričakujemo pa lahko vse; od trenutkov z v kratke rokave, do mrzlega vetra, ko je še najboljša topla in lahka puhasta bunda.

Islandija in hrana?

Na Islandiji bomo za hrano poskrbeli sami. V nekaterih prenočiščih imamo kot redne stranke za Islandijo izjemne cene kosil – cca 20 €. Drugače pa si bomo hrano kuhali in pripravljali sami – na trekingu na gorilniku, drugje pa v kuhinjah. Da na Islandiji ne bomo izgubljali preveč časa, se bomo vsaj malo s hrano založili že v Sloveniji. Tudi kakšno močnejšo pijačo, je bolj smiselno kupiti pri nas ali pa najkasneje na letališču v brezcarinskih prodajalnah.

Ali je Islandija primerna tudi za solo popotnike?

Na naše programe na Islandiji se lahko prijavite tudi, če radi potujete sami. Družbe ne bo preveč, nekaj je bo pa vseeno. Tudi doplačila za enoposteljne sobe običajno ni, saj spimo v pohodniških penzionih oz. spimo v gorskih kočah ali pa si šotor nosimo celo s seboj. Ker se običajno prijavi veliko solo popotnikov/popotnic bomo skoraj v vsakem primeru našli par, s katerim si boste delili sobo.

Ali bo ostalo tudi kaj časa za fotografiranje ali pa somostojno odkrivanje?

Vsak program je prilagojen zmerni hoji z dovolj postanki, tako da je na voljo tudi dovolj časa za fotografiranje. Program poteka po najlepših peš-poteh in predelih dežele, zato neko samostojno odkrivanje ni potrebno. Lahko pa po končanem dnevu poiščete miren kotiček, kjer lahko prebirate svojo knjigo, uživate ob pivu ali pa vtise zapišete v dnevnik.
Ker so izbrani programi na izredno lepih lokacijah, lahko program tudi samostojno podaljšate in vam organiziramo prevoz tudi kak dan kasneje.

Ali je Islandija v Evropski uniji?

Islandija ni članica ne EU in ne Schengenskega območja. Je pa Islandija izredno vpeta v politični sistem EU. Tako prebivalci Slovenije za obisk Islandije potrebujejo le osebno izkaznico, za zavarovanje zadošča že modra kartica za tujino, prav tako je telefonsko gostovanje enako, kot če gremo v Italijo ali Hrvaško.
Islandija je včlanjena v zvezo NATO in Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA)

Islandija in njena poselitev

Kdaj je bila Islandija poseljena, je samo predvidevanje. Je pa Islandija leta 930 dobila parlament, ki je bil za tiste čase izjemno unikaten in gre za najstarejšo popolno demokratično državno ureditev na svetu. Vsaka vas je imela po en glas, ne glede na število prebivalcev. Predsednik skrbi le za državniške formalnosti in dela kot predstavnik za stik s pomembnejšimi obiskovalci. V 13. stoletju so bili Islandci 2 leti pod Norveškim kraljem, leta 1662 pa so se povezali s kraljevino Dansko in se leta 1944 od nje tudi osamosvojili.

Covid-19

Islandija je uvedla naslednje omejitve pri vstopu v državo. Vsi potniki, ki prihajajo v državo morajo, ali v 14 dnevno karanteno, ali pa opraviti 2 testa na Covid-19, ter biti v vmesnem času v karanteni. MEd obema testoma mora biti najmanj 5 dni. Cena testiranja znaša 58€. Med karanteno je prepovedano obiskovati restavracije, bare, turistične znamenitosti, mestna središča in muzeje. Prepovedana je uporaba javnih prevoznih sredstev. Dovoljen je prevoz z najetimi vozili.

Ali Islandija spada k Evropi ali ne?

Ja in ne. Nekje po polovici otoka, smer sever jug teče prepoka, ki je prav lepo vidna v nacionalnem parku Pingvellir. In ta prepoka, pri Pingvellirju, polna čiste in hladne vode, se vsako leto razširi za nekaj centimetrov (ob močnih potresih tudi do pol metra) in počasi deli (lomi) Islandijo na dve polovici. Vzhodna pripada evropski geološki plošči, zahodna ameriški.

Če Islandija ne bi bila poseljena v času vikinških osvajanj, Islandija morda ne bi imela nič skupnega oziroma ne bi bilo nobenih vezi z našo staro celino. Tudi njeno ime, ki etimološko pomeni, da gre za deželo snega in ledu, je v nasprotju z deželo, saj je dežela ob obalah rodovitna, zelena in polna življenja, ne pa dežela ledu in snega.

Zgodovina

Poselitev in vikinška osvajanja

V zgodnjem novem veku so se Norvežani že izkazali kot izvrstni mornarji in so naselili vse bolj oddaljene otoke. Zgodba pravi, da se je Norvežan Naddoddur (ime pomeni Thorova sekira) okoli leta 850 odpravil na Ferske otoke, kjer je živel. Na poti domov ga je zajela nevihta in je skrenil s poti. Ladja je končala v bližini nenaseljenega otoka, kjer so Naddoddur in njegovi možje ostali nekaj dni. Ko so se odpravili na morje, naj bi začelo snežiti in so tako otok poimenovali Snæland – Snežna dežela.

Po vrnitvi na Ferske otoke se je novica o novem otoku hitro razširila. V le nekaj letih se je na nov otok priselilo približno 1000 ljudi. Domnevno naj bi Flóki Vilgerðarson po izjemno hudi zimi, ko je čreda ovac umrla od lakote, otok poimenoval Islandija – Ledeni otok. Vikingi so začeli prihajati s Švedske, Irske in Škotske. Tako so Vikingi s svojimi keltskimi sužnji naselili Islandijo. Teorije, da so irski menihi prvi prispeli na otok ognja in ledu, so zdaj večinoma zavrnjene.

Prvi uradni kolonist je bil Ingólfur Arnarson. Leta 870 je z družino prišel na Islandijo, ker je na Norveškem zaradi obtožbe izgubil celotno posest. Pristal je na južni obali Islandije v bližini današnje Ingólfshöfði v bližini narodnega parka Skaftafell. Z njim je prišel tudi njegov posvojeni brat Hjörleifur Hróðmarsson, ki se je naselil v bližini današnjega mesta Vík.  Brata so ubili so njegovi irski sužnji, nato pa so zatekli v bližnji arhipelag južno od Islandije. Ingólfur je kasneje ubežnike odkril in jih obsodil na smrt, arhipelag pa poimenoval Vestmannaeyjar = zahodni otoki. Ingólfur se je nato preselil v Reykjavík. Na otočju Vestmannaeyjar so bili najdeni arheološki ostanki iz 7. stoletja, za katere se domneva, da so Norveškega izvora.

Obdobje islandske sage

Leta 870 so Islandci začeli popisovati prebivalstvo v knjigo naselij Landnámabók. V knjigi so zabeleženi vsi prihodi na Islandijo do leta 930. Vrisane so tudi meje, značilnosti posameznih naseljencev in anekdote. Našteti so pomembni dogodki, družinske vezi, prav tako pa so v knjigi vodili linije potomcev do 11. stoletja. Iz te knjige je tazvidno, da so bila posestva na Islandiji že takrat razdeljena.

Islandci obdobje od leta 930 do 1030 imenujejo obdobje sage. Vsaka skupnost na otoku je imela svoj zbor in svojega vodjo (goji). Voditelji odločijo združiti vse skupnosti in zbore ter modrega Úlfljóturja poslati na Norveško, da tam preuči zakone in se vrne s potrebnim znanjem. Po treh letih se Úlfljótur vrne z opravljeno nalogo. Sledila je določitev mesta za skupni zbor, vendar je nastal problem, ko  se nihče ni hotel odpovedati svoji zemlji. Mesto zbora je bilo končno določeno, ko je bil nekemu kmetu odvzet premoženje zaradi umora, njegovo posestvo je bilo razglašeno za državno last in leta 930 je bil na njem prvi Alþingi, tj. zbor voditeljev islandskih skupnosti, ki so imele zakonodajno oblast. Islandski Alþngi je najstarejši obstoječi parlament na svetu. S tem se začne tako imenovana. Obdobje sage, ki je trajalo do leta 1030.

Islandija je bila razdeljena na štiri dele in v vsakem je bil imenovan sodnik, ki je obravnaval manjše primere. Islandija je tako implementirala zakonodajno in sodno oblast, vendar ni imela izvršne oblasti. Številni spori med klani so povzročili dolgotrajne konflikte, ki so opisane v islandskih sagah. To obdobje so zaznamovala tudi odkritja novih držav. Slavni Eric Rdeči je bil leta 982 obsojen na izgnanstvo in se napotil proti tistemu, kar je pozneje poimenoval Grenlandija. Po treh letih raziskovanja se je vrnil domov in s seboj vzel 800 Islandcev ter na Grenlandiji ustanovil dve naselji. Njegov sin Leif Eriksson (Eriksson pomeni Erikov sin) je v bližino obale Severne Amerike prispel okoli leta 1000 in območje poimenoval Vinland. Kolonije se na obalah Severne Amerike zaradi sporov in napadov avtohtonega prebivalstva niso obdržale.

Pod tujo vladavino

Natanko leta 1000 je parlament kot uradno vero razglasil krščanstvo, dovolili pa so tudi čaščenje starih, nordijskih in germanskih bogov. V 12. stoletju so zgradili številne samostane s šolami, ki so odločno vplivale na gradnjo islandske identitete. Lokalni voditelji so postali duhovniki, po uvedbi cerkvenega davka pa je šel denar voditeljem duhovnikov, ki so bili že tako ali tako bogati posestniki. Cerkev pa jim je omogočila, da so si pridobili še večje bogastvo. To je v 13. stoletju povzročilo nezadovoljstvo in nemir.

Norveška se je v 13. stoletju obrnila proti Islandiji. Norveški kralj je hotel prevzeti oblast, zato se je sprl z islandskim plemstvom. Norvežani so uvedli trgovinske sankcije in Islandija je leta 1262 prešla pod norveško oblast, ki je državo praktično oropala. Poleg vsega tega je leta 1341 izbruhnil še vulkan Hekla. Mnogi so morali zapustiti domove. Nastopila je lakota in nato velika epidemija. Konec 14. stoletja je Norveška vstopila v Kalmarsko unijo s Švedsko pod dansko vlado. Tako so Islandiji vladali Danci, ki so uvedli absolutizem. Islandija je s priznanjem monarhije izgubila svoje zadnje pravice. Danci niso preveč skrbeli za svoje nove dežele. Leta 1627 so alžirski pirati nekatere kraje izropali, 300 žensk in mladih pa odpeljali v suženjstvo.

Čas izkoriščanja

V 15. stoletju so številne države spoznale, da ima Islandija nekaj, česar druge nimajo – veliko kakovostnih rib. Kmetje v Evropi zaradi podnebnih sprememb niso mogli pridelati dovolj hrane, zato so Danci razglasili monopol nad islandskimi izdelki. Poleg ribjih izdelkov so morali izvažati določene količine volne, ovčetine, perja, lisičjega krzna, rokavic in nogavic, žvepla in lovskih sokolov, za same Islandce tako ni bilo več dovolj hrane.

Pogoste epidemije so skupaj z emigracijo na začetku 18. stoletja zdesetkale populacijo na le 30.000 prebivalcev. Celo danski kralj je ugotovil, da zaradi naloženega monopola Islandija lahko preprosto izgine in je zato sprostil zakone. V drugi polovici 18. stoletja je izbruhnil vulkan Laki, izbruh je trajal kar osem mesecev. Islandija je bila prekrita z ogromnimi količinami pepela, širili so se strupeni plini, zaradi delcev v zraku pa je sončna svetloba in toplota težko prišla do tal. Večina živine je pomrla, rastline pa niso preživele, zato je zavladala velika lakota. Približno 10.000 Islandcev (petina takratnega prebivalstva) je umrlo zaradi izbruha. Na danskem sodišču so razpravljali o možnosti evakuacije celotnega prebivalstva na danski polotok Jutland, vendar je ostalo zgolj pri razpravah.

Sredi 19. stoletja je Skúli Magnússon poskušal na Islandiji razviti industrijo z ustanovitvijo manufaktur, vendar mu Danci tega niso dovolili in so prevzeli njegove fabrike. Veliko Islandcev je konec 19. stoletja odšlo v ZDA in Kanado, kjer so ustanovili Novo Islandijo.

Na pot k neodvisnosti

V prvi polovici 19. stoletja Islandcem ni bilo lahko – leta 1800 so Danci ukinili islandski parlament. Poleg tega se je ladijski promet zmanjšal zaradi napoleonskih vojn, ki so zmanjšale trgovino in na Islandiji povzročil pomanjkanje. Napoleonske vojne so leta 1814 končale Kielski mir. Z njo je Norveška pripadla Švedski, Islandija pa Danski.

Takrat so se islandski študentje v Københavnu na Danskem seznanili s sodobnimi idejami, kot je nacionalni preporod. Prestolnica Reykjavik je kmalu postala središče državne intelektualne elite. A središče islandskega osamosvojitvenega gibanja je ostalo v Københavnu. Intelektualci, kot je Jónas Hallgrímsson, so zahtevali ponovno ustanovitev islandskega parlamenta.

Danski kralj Christian VIII. je leta 1845 je dovolil ustavo parlamenta, vendar je imel parlament zgolj svetovalno funkcijo. Šele leta 1854 je bil danski monopol nad Islandijo odpravljen. Pomembno leto v zgodovini tega otoka je bilo leto 1873, ko so praznovali 1000-letnico naselitve otoka. Postopoma je Islandija dobila ustavo in več značilnosti neodvisne države.

Na prelomu med 19. in 20. stoletjem sta se razvili industrija in ribištvo. Gradijo se šole, bolnišnice in ceste. Od začetka 19. do začetka 20. stoletja se je število prebivalstva podvojilo. Leta 1904 je bil izveden referendum o izvolitvi islandskega ministra za zastopanje Islandije na Danskem. Prvi izvoljenec je bil Hannes Hafstein. Splošno obvezno šolanje je bilo uvedeno šele leta 1907, prva univerza pa je bila ustanovljena leta 1911. Islandija se je ponašala z zelo napredno družbo, v kateri so imele ženske volilno pravico že leta 1915. Le tri leta kasneje sta Islandija in Danska podpisali 25-letni sporazum, v skladu s katerim sta državi v uniji. Po tem lahko Islandija izvede referendum o popolni neodvisnosti.

Prva svetovna vojna je Islandiji ponudila priložnost, da zasluži z izvozom volne in rib. Temu sledi velika gospodarska rast. Vendar se v drugi svetovni vojni ta otoška država ni odrezala tako dobro. Aprila 1940 je nemška vojska zasedla Dansko in Norveško. Po enem mesecu so Islandijo zasedli Britanci, čeprav se je razglasila za nevtralno. Julija 1941 je Islandija prešla pod ZDA. Vendar je treba omeniti, da so Britanci in Američani Islandiji pomagali pri razvoju njenega gospodarstva. Leta 1944 so izvedli referendum o neodvisnosti in z njim so Islandci dobili stoletja dolgo želeno neodvisnost, katero so razglasili 17.6.1944 v zgodovinskem Þingvellirju. V drugi polovici 20. stoletja je bila Islandija vzrok za konflikt v ribiškem pasu, ki se je Islandija sčasoma povečala. Največ težav s tem sta imeli Velika Britanija in Nemčija, ki sta bili sčasoma prisiljeni sprejeti širitev pasu – grožnja da bo Islandija izstopila iz pakta NATO.

Zgodovinski dogodek se je zgodil leta 1986 v Reykjaviku, ko sta se srečala ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski predsednik Mihail Gorbačov. V začetku devetdesetih let je Islandija med prvimi priznala novonastale evropske države. Posebnost je prva predsednica sveta, ki je bila izvoljena na demokratičnih predsedniških volitvah, izvoljena pa je bila že štirikrat. Marca 2015 je Islandija umaknila prošnjo za članstvo v EU in ni več kandidatka.

Posted in Opis Destinacije