Islandija brez množic: Srebrni in Diamantni krog

Je Islandija postala žrtev lastnega uspeha?

Pred dvema desetletjema je Islandija veljala za precej odmaknjeno in drago destinacijo, kamor so prihajali predvsem ljubitelji narave in pustolovščin. Danes je ena najbolj prepoznavnih potovalnih destinacij na svetu. Zlahka razumemo, zakaj: malo kje lahko na tako majhnem prostoru občudujemo ledenike, vulkane, gejzirje, slapove in črne vulkanske plaže. Toda izjemna priljubljenost prinaša tudi izzive.

Velik del obiskovalcev se zadržuje v Reykjavíku in na jugu, kjer je večina najbolj znanih znamenitosti dosegljiva z enodnevnimi izleti. Zlati krog, slapova Seljalandsfoss in Skógafoss, črna plaža Reynisfjara ter ledeniška laguna Jökulsárlón so postali skoraj obvezne postaje. Raziskave islandske turistične uprave Ferðamálastofa kažejo, da jug obišče daleč največ tujih turistov, sever in zahod pa precej manj. Takšna geografska razporeditev ne pomeni, da je jug izgubil svojo lepoto, pomeni pa, da so ob najbolj priljubljenih točkah obiskovalci pogosto zbrani na razmeroma majhnem prostoru. Tam nastajajo gneča na parkiriščih, obraba poti in dodatni pritiski na občutljivo naravo ter lokalno infrastrukturo.

Ko se na razgledni ploščadi hkrati ustavi več avtobusov, izkušnja postane drugačna. Narave ne opazujemo več samo zaradi nje same, ampak pogosto razmišljamo tudi o tem, kako priti do razgleda in fotografije. Zato nas pri Lifetreku privlači nekoliko drugačna pot. Ne iščemo nujno krajev, ki jih še nihče ni obiskal. Iščemo kraje, kjer si lahko za doživetje vzamemo čas. Seveda tudi severne znamenitosti niso povsem brez obiskovalcev, zlasti poleti. A zahodna in severna Islandija ponujata več možnosti za mirnejše raziskovanje in drugačno razporeditev potovanja.

Kaj nas čaka na Srebrnem krogu

Deildartunguhver – ko Islandija pokaže moč svoje notranjosti

Na prvi pogled je to le območje, iz katerega se dviga gosta para. Toda ko se približamo, postane jasno, da smo pred enim najmočnejših vročih izvirov v Evropi. Pri Deildartunguhverju iz zemlje vsako sekundo priteče približno 180 litrov skoraj vrele vode, katere temperatura dosega približno 97 °C. To ni izvir, v katerega bi stopili z nogami, ampak kraj, kjer z varne razdalje opazujemo naravno energijo, ki jo Islandci že dolgo uporabljajo za ogrevanje domov. Posebno doživetje je obisk v hladnejšem vremenu, ko se vroča para dviga v mrzel zrak in ustvarja skoraj nezemeljsko kuliso. Nedaleč stran stoji tudi geotermalno kopališče Krauma, kjer lahko po želji doživimo prijetnejšo, varno stran islandske vroče vode.

Reykholt – dolina, kjer še živijo islandske sage

Islandija ni zgolj zgodba o vulkanih in ledenikih, temveč tudi dežela izjemne literarne tradicije. V majhnem kraju Reykholt je v 13. stoletju živel Snorri Sturluson, eden najpomembnejših islandskih srednjeveških učenjakov, piscev in političnih osebnosti. Njegovo delo je bistveno prispevalo k ohranitvi nordijskih mitov in zgodovine. Tu si lahko predstavljamo življenje v času, ko so islandske sage nastajale in se prenašale iz generacije v generacijo. Med zgodovinskimi posebnostmi kraja je Snorralaug, starodavni kamniti geotermalni bazen, povezan s Snorrijem. Danes je predvsem kulturna znamenitost in ne običajno kopališče. Reykholt nas spomni, da ima ta odmaknjeni otok presenetljivo bogato zgodovino, ki je prav tako zanimiva kot njegova geologija.

Hraunfossar – slapovi, ki ne padajo s pečine

Če bi morali izbrati enega najbolj nenavadnih slapov na Islandiji, bi bil Hraunfossar zagotovo med prvimi kandidati. Tukaj voda ne pada z visoke skalne police. Namesto tega se na stotine majhnih vodnih tokov prebija neposredno iz obsežnega lavinega polja Hallmundarhraun. Kristalno čista voda se v dolgih, nežnih pramenih zliva v reko Hvítá, njena modrikasta barva pa ustvarja neverjeten kontrast s temnimi vulkanskimi kamninami in okoliškim rastlinjem. Prizor je skoraj nemogoče opisati, kot bi se črna zemlja nenadoma odprla in iz nje začela teči svetloba. Hraunfossar ni slap, ki bi nas prevzel samo z močjo; njegova lepota je v podrobnostih, ki jih opazimo šele, ko se zares ustavimo.

Barnafoss – divja voda in temačna legenda

Le nekaj minut hoje od Hraunfossarja nas pričaka povsem drugačna podoba reke. Barnafoss je divji slap oziroma rečni odsek, kjer se voda z veliko silo pretaka skozi ozke skalne prehode. Turkizni vrtinci in gladko oblikovane vulkanske skale ustvarjajo mogočen prizor. Njegovo ime pomeni »slap otrok« in je povezano s staro islandsko legendo o dveh otrocih, ki naj bi izginila pri prečkanju reke. Ti dve znamenitosti si stojita skoraj druga ob drugi, a kažeta povsem različna obraza istega naravnega elementa: spokojnost in neukrotljivo moč.

Še več doživetij na Srebrnem krogu

Srebrni krog ponuja precej več kot le klasične oglede. Ljubitelji podzemnega sveta lahko izberejo organiziran obisk lavine jame Víðgelmir, enega največjih znanih lavnih rovov na Islandiji. S strokovno organiziranim ogledom vstopimo v notranjost starega lavnega toka in spoznamo nenavadne oblike, ki so jih ustvarili vulkanski procesi. Za sprostitev sta zanimivi možnosti geotermalno kopališče Krauma ali bolj intimna kopalna izkušnja Húsafell Canyon Baths, ki vključuje tudi krajši organiziran pohod. Vse to so dodatne možnosti, ne obvezne postaje. Pomembno je, da imamo dovolj časa tudi za tisto, kar Islandijo naredi posebno: preprosto opazovanje pokrajine.

Od Goðafossa do Mývatna

Goðafoss – slap bogov in zgodba o veliki spremembi

Goðafoss ni največji slap na Islandiji. Ima pa nekaj, česar številni drugi nimajo: skoraj popolno obliko. Voda se čez široko, elegantno ukrivljeno skalno polico zliva v mogočen tolmun. Slap je čudovit z različnih strani, njegovo ime pa je povezano z enim najpomembnejših trenutkov islandske zgodovine. Po izročilu naj bi okoli leta 1000, ko je Islandija sprejela krščanstvo, pomembni poglavar Þorgeir v slap odvrgel podobe starih nordijskih bogov. Ali je legenda povsem zgodovinsko točna, ni toliko pomembno kot dejstvo, da Goðafoss združuje mogočno naravo in islandsko kulturno dediščino. Z urejenih razglednih poti lahko opazujemo različne obraze slapa; ob sončni svetlobi in vodni meglici se nad njim pogosto zariše mavrica.

Mývatn – pokrajina, ki je videti kot drug planet

Ob jezeru Mývatn se Islandija spremeni skoraj pred našimi očmi. Zeleni travniki se umaknejo temnim lavnim poljem, iz zemlje se dvigajo oblaki pare, v tleh nastajajo nenavadne barvne kombinacije rdeče, rumene in sive, okoli jezera pa se razprostirajo kraterji in mokrišča. Mývatn je eno geološko najbolj zanimivih območij Islandije, hkrati pa izjemno pomemben življenjski prostor vodnih ptic. Njegovo ime lahko prevedemo kot »jezero mušic«. Poleti jih je lahko precej, zato je zaščitna mrežica za obraz v določenih obdobjih presenetljivo uporaben del opreme. A največja posebnost Mývatna ni jezero samo, temveč svet, ki ga obdaja.

Dimmuborgir – kamnito mesto, ki ga je ustvarila lava

Ime Dimmuborgir pomeni »temni gradovi«. Ko stopimo med visoke, nepravilne lavne formacije, hitro razumemo, zakaj. Pred nami se pojavijo naravni skalni stolpi, oboki, prehodi in nenavadne votline, ki spominjajo na ruševine starodavnega mesta. Te oblike so nastale med zapletenim ohlajanjem in strjevanjem lave. Po označenih poteh se lahko sprehodimo med črnimi skalami in občudujemo, kako neverjetne oblike lahko ustvari narava. Dimmuborgir je eno tistih območij, kjer nas ne prevzame velikost, ampak domišljija: za vsakim ovinkom se skriva nova silhueta, ki nas spomni na stolp, vrata, človeško postavo ali mitsko bitje. Ni nenavadno, da so se s tem krajem povezale številne islandske ljudske pripovedi.

Hverir – vroča zemlja, para in vonj po žveplu

Nekaj kilometrov vzhodno od jezera Mývatn nas pričaka povsem drugačen prizor. Geotermalno območje Hverir oziroma Námaskarð je videti, kot bi se znašli na Marsu. Tla so obarvana v rumene, oranžne in rdečkaste tone, iz fumarol se dviga vroča para, blatni kotli brbotajo, zrak pa je prepojen z značilnim vonjem po žveplu. Tu dobesedno občutimo, da je islandska zemlja še vedno geološko zelo aktivna. Obisk tega območja je izjemen, vendar zahteva previdnost: hodimo izključno po označenih poteh, saj so lahko tla zunaj njih nestabilna, voda in para pa nevarno vroči.

Na tem delu poti si lahko ob ustreznem času ogledamo tudi krater Hverfjall, geotermalno jamo Grjótagjá ali vulkansko območje Krafla. To so zanimive dodatne možnosti, če vreme in razporeditev dneva dopuščata dovolj časa. Grjótagjá je posebej fotogenična zaradi modre vode v jami, vendar ni primerna za kopanje.

Islandija za popotnike: kaj še lahko doživimo?

Srebrni in Diamantni krog nista zgolj dve cesti, ki povezujeta znamenitosti. Predstavljata odlično osnovo za različna doživetja, ki jih prilagodimo interesom, vremenu in času. Za ljubitelje pohodništva so zanimivi kratki sprehodi med lavnimi formacijami pri Mývatnu, krožne poti na območju Dimmuborgirja ter izbrane poti v kanjonu Ásbyrgi. Daljši pohodi, kot je vzpon na Hverfjall ali raziskovanje Hljóðaklettarja, zahtevajo dodatno časovno rezervo in primerne razmere. Za ljubitelje geotermalne vode so na voljo urejena kopališča v zahodni in severni Islandiji, kjer lahko raziskovalni dan zaključimo v topli vodi pod odprtim nebom.

Za radovedne raziskovalce ponujajo posebno izkušnjo lavne jame, zgodovinski muzeji, stare islandske domačije in kraji, povezani s sagami. Za ljubitelje živali in morja je najzanimivejša možnost opazovanje kitov v Húsavíku. V Skagafjörðurju so pri lokalnih ponudnikih na voljo tudi doživetja z islandskimi konji. Neobvezne aktivnosti zahtevajo ustrezen čas, rezervacijo in praviloma doplačilo. Na posameznem potovanju ni mogoče vključiti vseh, ne da bi izgubili tisto, zaradi česar smo izbrali sever: bolj sproščen ritem.

Ali je severna Islandija zares brez turistov?

Prav je, da smo pri tem iskreni. Goðafoss, Dettifoss in Mývatn so znane islandske znamenitosti in v glavni sezoni nikakor niso prazne. Tudi v Húsavík prihajajo obiskovalci z drugih območij in potniških ladij. Razlika ni v tem, da bi bili na severu popolnoma sami. Razlika je v razporeditvi potovanja: v številnih manjših krajih, med posameznimi znamenitostmi in na številnih sprehajalnih poteh lahko še vedno začutimo širino in mir islandskega prostora. Namesto da v enem dnevu obiščemo deset različnih točk, jih lahko spoznamo manj, a bolj poglobljeno. Prav zato naš novi program ne temelji na zbiranju čim večjega števila fotografij, temveč na povezovanju naravnih in kulturnih doživetij.

Kdaj je najbolje obiskati Srebrni in Diamantni krog?

Poletje je najprimernejši čas za daljše raziskovanje severne Islandije. Dnevi so izjemno dolgi, pohodniške poti so praviloma dostopnejše, veliko je možnosti za opazovanje živali in raziskovanje narave. V juniju lahko doživimo tudi skoraj neprekinjeno dnevno svetlobo. Pozno poletje in zgodnja jesen prinašata drugačne barve, prijetnejšo svetlobo za fotografiranje in pogosto manj turističnega prometa kot vrhunec poletja. Dnevi se krajšajo, vreme pa postaja zahtevnejše.

Pomlad je čas prebujajoče se narave, vendar lahko na severu sneg in led še vedno vplivata na dostopnost cest in poti. Zima severno Islandijo spremeni v snežno pokrajino, ki je izjemno privlačna tudi zaradi možnosti opazovanja polarnega sija. A to ni preprosto isto poletno potovanje v zimskem plašču. Krajši dnevi, sneg, poledica, veter in zapore cest zahtevajo drugačno organizacijo ter pogosto prilagojeno traso. Pri načrtovanju Islandije zato letni čas ni samo vprašanje tega, kakšne fotografije želimo; pomemben je tudi za varnost in dejansko izvedljivost poti.

Praktični nasveti za potovanje po manj obljudeni Islandiji

Na Islandiji vremenska napoved ni zgolj podatek, ali bomo potrebovali dežnik. Močan veter, nenadne padavine in nizke temperature lahko tudi sredi poletja popolnoma spremenijo razmere na poti. Za raziskovanje severa potrebujemo nekoliko več prilagodljivosti in dobro pripravljeno opremo. Oblačila: nepremočljiva in vetrovno odporna jakna sta skoraj obvezni. Priporočamo oblačenje v več slojih, pohodne čevlje z dobrim oprijemom ter kapo in rokavice tudi poleti.

Vožnja: razdalje na Islandiji so lahko zavajajoče. Nekatere ceste potekajo skozi skoraj neposeljena območja, vreme pa lahko močno podaljša čas vožnje. Pred odhodom preverimo stanje cest na umferdin.is, vreme pri islandski meteorološki službi in opozorila Safetravel.

Narava: islandski mah in občutljiva vulkanska tla se ob poškodbah obnavljajo zelo počasi. Hodimo po označenih poteh, ne vozimo zunaj cest in narave ne poškodujemo zaradi boljše fotografije.

Vroči izviri: geotermalna voda je lahko izjemno vroča. Kopamo se samo na urejenih in dovoljenih območjih, nikoli v neznanih naravnih izvirih.

Hrana in postanki: v manjših severnih krajih so možnosti za prehrano in nakupovanje lahko bolj omejene. Dobro je imeti pri sebi vodo in nekaj prigrizkov, posebej ob daljših dnevih na poti. In predvsem: Islandija zahteva zdravo mero prilagodljivosti. Če se nad kanjon spustijo oblaki ali močan veter prepreči načrtovano dejavnost, je pogosto najlepše doživetje tisto, ki ga odkrijemo namesto nje.

Kaj pa Zlati krog in južna obala? Se jima moramo odpovedati?

Nikakor. Če Islandijo obiskujemo prvič, je povsem razumljivo, da želimo videti tudi njene najbolj slavne znamenitosti. Prav zato smo pri Lifetreku predvideli možnost dvodnevnega podaljšanja potovanja. Najprej obiščemo znameniti Zlati krog: narodni park Þingvellir, kjer se stikata geološka in zgodovinska zgodba Islandije; geotermalno območje Geysir z aktivnim Strokkurjem; ter mogočni slap Gullfoss. Naslednji dan je namenjen južni obali z njenimi neverjetnimi slapovi in črnimi vulkanskimi pokrajinami.

Obiščemo lahko Seljalandsfoss, bližnji Gljúfrabúi in mogočni Skógafoss, nato pa nadaljujemo proti Víku, razgledom na Dyrhólaey in območju črne plaže Reynisfjara, kadar so dostopi varni in dovoljeni. Prav na Reynisfjari je pomembno spoštovati opozorila: veliki, nepričakovani valovi in spreminjanje obale lahko predstavljajo resno nevarnost. S podaljšanjem tako dobimo dva povsem različna obraza Islandije. Najprej mirnejši zahod in divji sever, nato še slikoviti in najbolj prepoznavni jug.

Novo Lifetrek potovanje: Islandija, kot jo želimo doživeti

Pri Lifetreku smo na osnovi te ideje zasnovali novo 8-dnevno aktivno potovanje Islandija: Srebrni in Diamantni krog, z možnostjo podaljšanja na skupaj 10 dni. Pot povezuje Reykjavík, Srebrni krog v Borgarfjörðurju, pokrajino Skagafjörður, Akureyri, jezero Mývatn, slap Dettifoss, kanjon Ásbyrgi in Húsavík. Na poti nas čakajo krajši pohodi, nenavadna vulkanska pokrajina, mogočni slapovi, islandska kultura in možnosti dodatnih doživetij. To ni klasičen večdnevni treking s težkimi nahrbtniki. Je aktivno potovanje z raziskovanjem narave, sprehodi in panoramskimi vožnjami. Nekateri dnevi vključujejo daljše cestne prehode, a njihov namen ni zbiranje kilometrov, temveč spoznavanje različnih obrazov otoka.

Ne želimo biti na vsakem kraju samo toliko časa, kolikor traja fotografiranje. Želimo imeti možnost, da ob slapu obstanemo nekoliko dlje, da se sprehodimo med lavnimi skalami, da se v majhni vasi ustavimo na kavi in da včasih preprosto sedemo in opazujemo. Islandija je najlepša takrat, ko ji dovolimo, da nas preseneti. Morda najmočnejši spomin s potovanja ne bo pogled na najbolj znan slap, ampak prazna cesta med zelenimi dolinami, jutranja svetloba nad fjordom, nepričakovana mavrica nad vulkanskim poljem ali trenutek popolne tišine sredi islandske pokrajine. Takšnih trenutkov ne moremo načrtovati na minuto, lahko pa si pustimo dovolj prostora, da jih doživimo.

Islandija brez množic ni obljuba, da bomo na poti sami. Je povabilo, da to izjemno deželo spoznamo drugače: bolj počasi, bolj pristno in vedno malo dlje. Odkrijte Islandijo z Lifetrekom in si oglejte naša potovanja ter doživetja na lifetrek.si/islandija.