Kilimanjaro | vzpon na streho Afrike - Garancija najugodnejše cene

Na Kilimanjaro po poti Machame

Obstaja za zagrizenega pohodnika sploh še kakšna bolj mamljiva priložnost? Mogočni Kilimandžaro stoji v tanzanijski savani le nekaj kilometrov južno od ekvatorja, velik in osamljen kot bog, najvišja točka v celotni Afriki. Praktično vpije: pridi, če si upaš. Njegovo ime morda izhaja iz svahilijske besede kilima (gora) in besede njaro v jeziku Kichagga ("sijoče" ali "belina"), kar namiguje na sneg na njegovem vrhu. Leta 1848 je nemški misijonar Johannes Rebmann postal prvi Evropejec, ki je videl Kilimandžaro. Ko je poslal poročila o snegu na ekvatorju, so se učenjaki posmehovali; predsednik Kraljevega geografskega društva je to razglasil za "v veliki meri neverjetno". Toda Rebmann je imel prav. Kilimandžaro, ki leži le 3° južno od Zemljinega ekvatorja, je še vedno prekrit z ledeniki – zaenkrat. Med letoma 1912 in 1989 se je ledena odeja zmanjšala za 75 % in nekateri znanstveniki napovedujejo, da bi lahko do leta 2030 popolnoma izginila.

Ta speči vulkan je ultimativni dosegljivi izziv. Kilimandžaro se dviga 5895 metrov (19.340 čevljev) nad morjem, a v nasprotju z drugimi vrhovi takega kova ne zahteva nobenih tehničnih plezalnih veščin – le dobro telesno pripravljenost, nekaj potrpljenja ter precejšnjo mero poguma in odločnosti. Da bi prišli na vrh – da bi zmagoslavno stali na vrhu Uhuru (Svoboda) – morate le hoditi pole, pole (počasi, počasi), se aklimatizirati na nadmorsko višino in vztrajati.

Prvi znani človek, ki je preplezal "Kili", je bil nemški profesor geologije Hans Meyer leta 1889. Od takrat so mnogi sledili njegovim stopinjam – ocenjujejo, da poskuša goro zdaj vsako leto osvojiti 50.000 ljudi. Približno tretjina vzpona ne zaključi: celo najbolj pripravljene lahko prizadenejo glavoboli, slabost in vrtoglavica – značilni simptomi višinske bolezni. Ta predstavlja največjo nevarnost. Da bi bili varni, spoznajte simptome, vzemite si čas za aklimatizacijo, sledite navodilom vodnika ter ostanite dobro prehranjeni in hidrirani.

Svoje možnosti za uspeh in splošno boljše počutje lahko povečate, če se gore lotite v optimalnih vremenskih razmerah. Najboljši čas za pohod, od januarja do marca ter od junija do oktobra, sovpada s sušnimi obdobji. "Krajša sušna doba" (od januarja do začetka marca) ne ponuja le večinoma jasnih dni brez dežja, temveč tudi mirnejše poti kot vrhunec "dolge sušne dobe" od junija do septembra. V "krajši sušni dobi" imate tudi večje možnosti, da boste tega ekvatorialnega velikana videli pod bleščečim snežnim plaščem.

Katero pot izbrati? Obstaja več uveljavljenih poti. Katerokoli izberete, samostojno trekingiranje ni dovoljeno. Spremljali vas bodo vodnik in nosači, ki prenašajo neverjetna bremena, da vam tega ni treba – in vas bodo kljub težkim tovorom brez težav prehiteli. Ture, ki jih ponujajo turistične agencije v mestih Moshi in Arusha – običajni izhodišči v bližini letališča Kilimandžaro –, morajo vključevati dovoljenja, parkirnine, vodnike, nosače, hrano in opremo. Več informacij o tem je na voljo na tanzaniaparks.go.tz. Na organiziranih turah so zajtrk, kosilo, večerja in prigrizki zagotovljeni, obroki pa običajno vključujejo velike porcije s pretežno ogljikovimi hidrati, kot so kaša, riž in testenine. Kar zadeva nastanitev, se pripravite na kampiranje; izjema je le pot Marangu, ki je edina s kočami, hkrati pa je tudi najkrajša, najbolj obremenjena in ima najnižjo stopnjo uspešnosti. Pot Rongai se začne blizu kenijske meje in ponuja enakomeren vzpon. Odlična izbira pa je pot Machame. Začne se v kraju Machame in konča v vasi Mweka, dolga je 60 km (37 milj), traja šest do osem dni in velja za štirizvezdično stopnjo zahtevnosti, vendar je priljubljena, neverjetno slikovita in izvedljiva v enem tednu.

Vzpon po poti Machame se začne v bujnem, listnatem gorskem gozdu, ki je lahko vlažen in lepljiv v vseh letnih časih – vendar ponuja tudi priložnosti za opazovanje pisanih ptic in opic gvereza (colobus). Ko pridobivate nadmorsko višino, drevesa izginejo, nadomestijo pa jih nezemeljske orjaške lobelije in puste planote vulkanskih kamnin; pot se vije mimo dramatičnega Stolpa iz lave (Lava Tower), spopadli se boste s skalnatim zidom Barranco (Barranco Wall) in ob kančku sreče uživali v epskih razgledih nad oblaki. Zrak je z vsakim korakom navzgor redkejši.

Velik izziv pride na noč vzpona na vrh: polnočno prebujanje, ki mu sledi počasno, monotono in dušo uničujoče stopanje za procesijo naglavnih svetilk, ki se vijejo v noč. To je preizkušnja pljuč v grizeče mrzli temi, za katero se zdi, da je ne bo nikoli konec. Cilj? Da bi se prebili čez rob kraterja, mimo izginjajočih ledenikov in prispeli na vrh pravočasno, da bi bili priča epskemu sončnemu vzhodu.

Potem je tu še naloga sestopa, še dan in pol spusta, ki uničuje kolena, a ga slajša evforija, ker ste – čeprav le za kratek čas – osvojili celino.

Seznam priporočljive opreme za vzpon na Kilimanjaro

• Kapa iz volne ali flisa, ki prekrije ušesa (lahko tudi kapa Balaclava)
• Kapa s senčnikom in krajci za zaščito pred ekvatorialnim soncem
• Kapa Balaclava - podkapa: primerna za dodatno zaščito obraza (opcijsko)
• Sončna očala, ki so nujna za zaščito oči v tropih in na višini: naj bodo dobre kvalitete,
• Krema za zaščito pred soncem: vzemite dovolj kreme z zaščitnim faktorjem (SPF) 15 ali več. Če še niste bili izpostavljeni ekvatorialnem soncu, ga ne podcenjujte, zato poskrbite za precejšnjo količino ustrezne zaščite. V Tanzaniji je kremo za sončenje težko kupiti.
• Balzam za ustnice: SPF 15 ali več
• Rute: zavezane okrog vratu nudijo dobro zaščito pred soncem
• Srajce z dolgimi rokavi: imejte dve srajci – če je možno, sintetični; za dan, ko se prispe na vrh, se odsvetuje bombažne
• Majica s kratkimi rokavi: najboljša je sintetična, ki vpija vlago
• Večplastni zgornji deli oblačil: priporočamo, da imate tri tople plasti oblačil, ki naj bodo volnena, sintetična ali iz flisa. Naj se dobro prilegajo ena na drugo in tako poskrbijo za dobro izolacijo. Dobra kombinacija so zgornji del z dolgimi rokavi, pulover, jopa iz flisa ali iz volne. Bombažna oblačila ne nudijo dobre izolacije in so popolnoma neuporabna v vlažnih razmerah.
• Dežna jakna: popoldanske padavine so pogoste v Vzhodni Afriki, še posebej v gorskih predelih. Priporočljiva je Gore-Tex jakna ali pa vodoodporna jakna iz najlona z zatesnjenimi šivi.
• Jakna proti vetru (opcijsko, če imate Gore-Tex dežno opremo): najlonski »windshell« (ne vodoodporen), ki naj bo dovolj velik, da prekrije ostale plasti oblačil
• Pončo (opcijsko): hitra in priročna zaščita za telo in nahrbtnik; slaba zaščita v primeru dežja z vetrom
• Rokavice iz volne ali flisa: prav prideta dva para rokavic (toplejše in tanjše)
• Zaščitne rokavice (lahko so tudi smučarske): prav bodo prišle proti vetru, ki je včasih prisoten v kraterju in na poti na sam vrh
• Hitro se sušeče pohodne kratke hlače: priporočljive za vzpenjanje na nižjih predelih gore
• Dolgo spodnje perilo: volneno ali sintetično
• Hlače iz volne ali flisa: naj bodo ohlapne in udobne; oblečemo jih čez dolgo spodnje perilo
• Dežne hlače: potrebujete tudi kvalitetne dežne hlače; Gore-Tex ali vodoodporne najlonske hlače z zatesnjenimi šivi
• Hlače proti vetru (opcijsko, če imate Gore-Tex dežno opremo): pogosto so uporabne na gori za zaščito pred vetrom; naj bodo iz najlona in take, ki »dihajo« in dovolj velike, da gredo lahko čez hlače iz volne ali flisa
• Hlačne nogavice: najboljše so iz lajkre; so zelo udobne za hojo, preprečujejo koprivnico, poskrbijo za toploto, hitro se sušijo in preprečujejo opečenost od sonca
• Spodnje perilo: količinsko dovolj za trajanje vzpona
• Tanke nogavice: dva para sintetičnih nogavic za nošenje pod močnejšimi volnenimi nogavicami; preprečujejo žulje in ohranjajo noge suhe
• Debele nogavice: več parov debelih volnenih ali sintetičnih nogavic, ki bodo poskrbele za toploto v čevljih
• Pohodni čevlji: naj bodo srednje težki in dovolj veliki, da boste lahko imeli obute tanke nogavice in debelejše volnene ali sintetične nogavice
• Gamaše: lahko so nizke ali visoke; naj bodo iz materialov, ki dihajo; prav pridejo pri zaščiti čevljev pred umazanijo in snegom
• Športni copati: potrebujte jih v kampu po končanem dnevnem pohodu
• Spalna vreča: naj bo topla, saj se temperature na gori lahko ponoči spustijo pod 0 ºC
• Spalna podlaga: lahko je armafleks, ali pa tanka napihljiva blazina, ki je bolj udobna
• Steklenica za vodo: priporočljivi sta dve enolitrski plastenki
• Oskrba z vodo: je zelo pomembna. Voda v Vzhodni Afriki ni nepitna, vendar je njena vsebnost flore drugačna od tiste, na katero ste navajeni. Da bo telo normalno delovalo, priporočamo dve steklenici pitne vode.
• Vode z okusi: če želite izboljšati okus vode, lahko prinesete kakšne praške (kot npr. Cedevito),
• Pohodniški nahrbtnik: naj bo srednje velikosti in udoben za nošenje osebne opreme. Naj se vam popolnoma prilega in naj ima dober pas za okrog pasu. Priporočljivi so stranski žepi za mehkejše stvari. Teža osebnih stvari, skupaj s fotografsko opremo, vodo za en dan in toplimi oblačili, je med 8 in 11 kg.
• Pokrivalo za nahrbtnik: priporočamo vodoodporno pokrivalo za nahrbtnik v primeru dežja. Lahko vzamete tudi veliko plastično vrečko.
• Potovalna torba – srednja: za gorsko opremo; naj bo s ključavnico; nosili jo bodo nosači
• Potovalna torba – velika: v njej naj bo vaša »ne-gorska« oprema; počakala vas bo v hotelu
• Plastične vrečke: vzemite jih kar precej; prav bodo prišle za dodatno zaščito spalne vreče in oblačil, saj lahko dežuje vsako popoldne
• Toaletne potrebščine: imejte jih dovolj za celo potovanje; v Tanzaniji se jih dobi le nekaj, zato prinesite s seboj, kar potrebujete.
• Čepki za ušesa: prav bodo prišli v primeru smrčanja in drugih zvokov ter vam s tem omogočili miren počitek
• Baterija oz. naglavna svetilka: pomembna predvsem na dan, ko se osvoji vrh; splošno uporabna v kampu; imejte s seboj tudi zalogo baterij.
• Žepni nož: priporočljiv je švicarski nož s škarjami
• Osebna prva pomoč in potovalna lekarna
• Prigrizki: čeprav je na voljo precej prigrizkov, imajo pohodniki radi tudi okus svojega doma v nahrbtniku. Iz izkušenj smo ugotovili, da je to pomemben dodatek. Osebno s seboj vedno vzamem en paket pršuta.
• Mešanice za tople napitke: oskrbeli vas bomo s kavo, kakavom in čajem. Če pijete kavo brez kofeina, si jo prinesite s seboj. Prav tako prinesite svoje priljubljene zeliščne čaje.
• Brisača: potrebujete jo za umivanje v kampu; lahko je majhna; uporabite lahko tudi ruto.
• Vlažni toaletni papir: prav pride pri splošni higieni
• Rezervna očala: za tiste, ki imate leče in v primeru »prašnih« pogojev
• Dežnik: zelo uporaben v primeru dežja in sonca; uporablja ga tudi večina vodnikov.