Pot do (začetka trekinga) Everest base Camp

Name: Turistična agencija lifetrek
Price range: $$$

Let v Luklo je Ahilova tetiva vsakega trekinga v regiji Everesta. Zaradi gneče so leti prestavljeni iz Kathmandu na oddaljeni Ramechhap, kar pomeni naporno nočno vožnjo in "logistično nočno moro". A ko vreme v Lukli ponagaja (kar je pogosto), letala obstanejo. Takrat je rešitev helikopter. Čeprav stane cca. 500 USD na osebo, je to pogosto edini način, da rešite svojo ekspedicijo na EBC ali Mera Peak oziroma ujamete mednarodni let domov. Članek razlaga, zakaj je ta strošek v resnici pametna naložba in ne luksuz.

Cesta v Ramechhap in let v Luklo: Logistična nočna mora ali nujno zlo?

Predstavljaj si: Pripravljen si. Tvoji gojzarji so uhojeni, nahrbtnik je spakiran, v glavi imaš sliko Everest Base Campa (EBC) ali vrha Mera Peak. Si v Kathmanduju, mestu bogov in prahu. In potem ti rečejo: “Jutri ne letimo iz tukaj. Jutri gremo v Ramechhap.”

Večina turistov zavije z očmi. “Pa zakaj? A ni letališče tukaj?” Je. Ampak letališče v Kathmanduju je zamašek. Ena pista za mednarodne lete, domače lete, vojsko in helikopterje. Če zjutraj pade megla (in v kotlini Kathmandu vedno pade), se vse zamakne. In leti v Luklo – na tisto kratko, nagnjeno pisto med gorami – potrebujejo popolno vreme. Če čakaš v Kathmanduju, lahko čakaš tri dni. Tvoja ekspedicija propade, preden se je sploh začela. Zato so Nepalci, v svoji kaotični modrosti, prestavili lete v Luklo na letališče Manthali v Ramechhapu.

Cesta v Ramechhap: Budnica ob enih zjutraj in "nepalska masaža"

Ramechhap ni blizu. Je 130 kilometrov stran. V Evropi je to ura in pol vožnje. V Nepalu? To je 4 do 5 ur drdranja. Tvoj dan (oziroma noč) se začne ob 01:00 zjutraj. Ja, prav si prebral. Sredi noči tebaš, vržeš kile na kombi in greš. Cesta? Spomni se prejšnjega članka o cestah iz pekla. To je to. Vije se kot kača, ki jo zvija v trebušnih krčih. Gor, dol, levo, desno. Asfalt je luknjičast, vmes so makadamski odseki. Poskušaš spati, a ti glava opleta in udarja ob šipo ali ramo soseda.

Zakaj to počnemo? Ker moramo biti v Ramechhapu ob zori. Ko prispeš tja, te pričaka Manthali. To ni mesto. To je vroča, prašna luknja ob reki, kjer mrgoli muh. Letališče je majhno, terminal je praktično lopa. Ampak veš kaj? Od tu letala letijo! Let iz Ramechhapa do Lukle traja le 15 do 20 minut (namesto 35+ iz Kathmandu). To pomeni, da lahko isto letalo (Twin Otter ali Dornier) naredi več rotacij v tistem kratkem jutranjem oknu, ko je vreme v Lukli še stabilno. To je igra številk. Če greš v Ramechhap, imaš 90 % večje možnosti, da boš tisti dan pil čaj v Lukli.

Lukla: Vrata v Himalajo, ki se rada zaprejo

Let v Luklo je spektakel sam po sebi. Pristanek na letališču Tenzing-Hillary je na bucket listi vsakega avanturista. Pista je nagnjena navzgor, da letalo sploh lahko zavre, preden trešči v steno. Ko stopiš ven, si v drugem svetu. Zrak je svež, ni več smoga, slišiš zvonce jakov. Začenja se! Everest Base Camp, Mera Peak, Island Peak ... vse je pred tabo.

Ampak težava ni priti tja. Težava je pogosto priti nazaj. Ali pa priti tja, ko se vreme sfiži. Vreme v Himalaji je šef. Oblaki se zataknejo na prelazih. Veter zapiha. In letališče v Lukli se zapre. "Closed." Ta beseda povzroči več solz kot čebula. Vidiš na desetine trekerjev, ki sedijo na svojih torbah, gledajo v nebo in čakajo. Letala (fixed wing) potrebujejo vidljivost. Ne morejo leteti skozi oblake v dolini, polni gora. Če je oblačno, ne letijo. Pika. Lahko čakaš dan. Dva. Tri. Tvoj mednarodni let domov pa je čez dva dni. Tvoja služba te čaka. Panika raste.

Helikopter: 500 USD, ki ti rešijo rit

In tu pride na sceno "Magic Ticket". Helikopter. Medtem ko letala samevajo na pisti, slišiš zvok rotorjev. Fop-fop-fop. Helikopterji imajo drugačna pravila. Letijo lahko nižje, sledijo rekam, se izogibajo oblakom. So bolj okretni. Ko letala ne morejo, helikopterji (pogosto) lahko.

Ampak to stane. Domačini in agencije ti ponudijo opcijo: "Sir, plane no fly. Helicopter possible. Extra 500 USD per person." Mnogi takrat začnejo preračunavati. "Petsto dolarjev?! To je ogromno denarja! To je pol moje plače!" Razumem. Je veliko denarja. Ampak dajva na mizo matematiko ekspedicije.

Zakaj je helikopter tvoja najboljša zavarovalna polica?

Reševanje ekspedicije (Smer Gor): Si v Ramechhapu. Letala ne letijo že dva dni. Tvoj urnik za Everest Base Camp je natempiran. Vsak izgubljen dan pomeni manj aklimatizacije. Če čakaš še en dan, ne boš prišel do baze. Ali pa ne boš osvojil Mera Peaka, ker ne bo časa za "High Camp". Ali je vredno vreči stran več tisoč evrov (cena potovanja) in sanje o Everestu, zato da prišparaš 500 €? Plačaj helikopter. Deli si strošek s petimi drugimi (helikopter sprejme 5 potnikov). Pristani v Lukli kot zvezda in začni hoditi. Tvoje sanje nimajo cene.
Reševanje povratka (Smer Dol): To je še bolj kritično. Končal si trek. Utrujen si. Smrdiš. Hočeš pod tuš in domov. V Lukli je megla. Letala so odpovedana. Tvoj mednarodni let iz Kathmandu (Turkish, Qatar, FlyDubai) je jutri zvečer. Če ne prideš v Kathmandu danes, zamudiš mednarodni let. Koliko stane nova karta v zadnjem trenutku? 800 €? 1200 €? Koliko stanejo dodatni dnevi dopusta, ki jih nimaš? Tistih 500 USD za "heli hop" iz Lukle do Ramechhapa (ali celo direktno v Kathmandu, če imaš srečo) nenadoma postane kupčija. To ni luksuz. To je logistična rešitev.

Adrenalin gratis

Poleg tega ... vožnja s helikopterjem v Himalaji? Stari, to je noro! Pilot leti med stenami kanjonov. Pod tabo so vasi, riževe terase, gozdovi rododendronov. Vidiš svet iz perspektive orla. To ni samo prevoz, to je panoramski let, za katerega bi drugje plačal bogastvo. Ko letiš mimo namrgodenih oblakov, ki so prizemljili vsa letala, in pristaneš na varnem, se počutiš kot zmagovalec.

Nasvet iz prve roke: Imej "železni sklad"

Moj nasvet vsem, ki greste v Nepal: Imej s seboj "emergency cash". Tistih 500 USD v novih bankovcih (ali na kartici, ki dela). Ne planiraj, da jih boš porabil. Imej jih za vsak slučaj. Ko pride do situacije v Lukli, se stvari odvijajo hitro. "Kdo gre na helikopter? Imam 5 mest. Prvi plača, prvi leti." Takrat ni časa za klicanje mame ali preverjanje limita. Takrat moraš reagirati.

Nepal te nauči potrpežljivosti, a te nauči tudi odločnosti. Cesta v Ramechhap je nujno zlo, da se izognemo kaosu Kathmandu letališča. Helikopter pa je tvoj as v rokavu. Ne bodi tisti turist, ki tri dni joka v mrzli čakalnici v Lukli, medtem ko drugi pijejo pivo v Kathmanduju in se pripravljajo na let domov. Bodi tisti, ki razume pravila igre in z nasmehom (in malo lažjo denarnico) preleti težave.

Srečno pot in naj bo vreme v Lukli na tvoji strani! (Ampak za vsak slučaj – pripravi dolarje).