severni sij
severni sij

Severni sij (Aurora Borealis): Kje in kako ga opazovati

Severni sij oziroma aurora borealis je naravni svetlobni pojav, ki nastane, ko nabiti delci Sončevega vetra trčijo z delci v zgornjih plasteh Zemljinega ozračja. Največ možnosti za opazovanje je v temnih, jasnih nočeh daleč od svetlobnega onesnaženja in v bližini polarnega kroga.

Med opazovanjem je mraz izjemen, takšen, kot ga verjetno še niste doživeli. Kljub številnim slojem oblačil vas zebe do kosti. Vaše trepalnice zamrznejo, občutek v prstih pa ste izgubili že pred urami. Začnete se spraševati, ali bo te noči sploh kdaj konec – in ali boste dočakali jutro brez ozeblin na prstih.

Ravno ko se začnete spraševati, zakaj ste se sploh podali na to pot, se na temnem nebu nad vami prikaže nejasen madež, komaj viden s prostim očesom. Vodnik usmeri pogled navzgor in vaša skupina oživi, medtem ko si med seboj polglasno šepetate v pričakovanju. Madež začne rasti, se obarva zeleno in postopoma preide v živahen, svetleč odtenek. Eteričen sij pleše čez zvezdnato nebo in se nenehno razvija v različno oblikovane trakove, proge in pramene. Inuitska mitologija pravi, da so te svetlobne predstave signali iz posmrtnega življenja. Kmalu vam postane jasno, zakaj. Noben ognjemet ali umetna svetlobna predstava se ne more primerjati s tem.

Vsako leto se tisoče ljudi odpravi v iskanju osame brez svetlobnega onesnaženja, kjer pogosto zaman prenašajo zmrzal in trdo temo noči. A ko ste priča tej neverjetni predstavi, se na dolgo pot nazaj odpravite z nasmeškom na obrazu in podobami plešočih luči v mislih.

Kako do tja

Severni sij je mogoče opazovati v zimskih nočeh od septembra do marca v krajih na visokih zemljepisnih širinah, kot so Kanada, Aljaska, Rusija, Škotska in celotna Skandinavija. Pojav se nikoli ne zgodi na ukaz in ni nobenega zagotovila, da boste sploh kaj videli. Odlično izhodišče za opazovanje je Tromsø na Norveškem – in tudi če se sij ne pojavi, je mesto še vedno izjemno slikovito, ko ga prekrije globok zimski sneg. Letite lahko v Oslo in nato ujamete notranji let do Tromsøja ali pa se odpravite na potovanje vzdolž osupljive norveške obale.

Kaj početi v času obiska

Raziščite Polarni muzej (Polar Museum) v Tromsøju, ki predstavlja zgodnje polarne raziskave, vključno s pustolovščinami Roalda Amundsena. Občudujte vitraže Arktične katedrale (Arctic Cathedral), ki se ponaša z osupljivimi loki, ki spominjajo na ledene razpoke in zavese severnega sija. Zapeljite se z žičnico Fjellheisen do razgledne točke Storsteinen na gori Fløya in uživajte v razgledih na Tromsø ter okoliške otoke in fjorde.

Atmosferski fenomen: Znanost za aurorami

Globoko v sončevem jedru jedrska fuzija pretvarja vodik v helij, pri čemer temperature dosežejo do 13,6 milijona °C. Najbolj zunanji sloj sonca, znan kot korona, dosega še vedno zelo visokih 1 milijon °C. Ta izjemna vročina povzroči, da nabiti delci divjajo z izjemnimi hitrostmi, in če presežejo 400 km/s, ubežijo sončevi gravitaciji ter se pretakajo po vesolju kot “sončev veter”.

Zemljino magnetno polje nastaja globoko v njenem železnem jedru, kjer toplota meša okoliško staljeno železo in ustvarja magnetne sile. Magnetosfera obdaja planet kot zaščitni ščit in odbije večino sončevega vetra, a se nekateri nabiti delci vseeno prebijejo skozi. Te delce potegne proti Zemlji magnetno polje, v zgornjih plasteh atmosfere pa trčijo z ioni kisika in dušika. Ko se ti vzbujeni ioni vrnejo v normalno stanje, oddajajo svetlobo. Ioni dušika se obarvajo modro ali vijolično, medtem ko kisik zažari rdeče ali zeleno.

Ste vedeli?

  • Aurora Australis (južni sij) se pojavlja na južni polobli in je viden z Antarktike, Avstralije, Nove Zelandije, južne Afrike in južnega dela Južne Amerike. Prikazujejo enake barve kot severni siji, najboljši čas za opazovanje pa je od marca do septembra.
  • Aurore se pojavljajo tudi na drugih planetih, kot sta Jupiter in Saturn, ki imata precej močnejši magnetni polji od Zemlje. Vesoljski teleskop Hubble je ujel celo posnetke auror na Uranu in Neptunu.

Z Lifetrekom pod severni sij

Kot strokovnjaki za aktivna in pustolovska potovanja v agenciji Lifetrek vemo, da je obisk severnih dežel pozimi izkušnja, ki zahteva dobro pripravo in premišljeno logistiko. Iskanje polarnega sija odlično dopolnjuje naše zimske in pohodniške programe v majhnih skupinah, kjer nas vodijo izkušeni vodniki. Narava ima svoja pravila in severni sij ni vedno zagotovljen, a naši programi so zasnovani tako, da vsak dan prinese edinstveno doživetje surove arktične pokrajine.

Pridružite se nam na potovanju na Islandijo ob iskanju polarnega sija ali pa doživite zimske vulkanske pokrajine na programu Islandija pozimi. Za ljubitelje slikovitih norveških fjordov smo pripravili treking po Lofotih na Norveškem. Tisti najbolj aktivni in željni snežnih strmin pa se lahko z nami podate na nepozabno turno smučanje na Norveškem. Če potujete sami, vas v okviru koncepta “iščemo sopotnico” z veseljem povežemo v naši skupini. Raziščimo arktični krog in njegove fenomene skupaj!

Če je vaš cilj Islandija, najprej preverite celovit vodnik po Islandiji in primerjavo kdaj na Islandijo. Osebno izkušnjo z opazovanjem pri Kirkjufellu pa opisuje naš potopis o polarnem siju na Islandiji.

Blog zapisi:

Najvišja gora na svetu: od Olimpa do Everesta

Najvišja gora na svetu: od Olimpa do Everesta

Danes vemo, da je najvišja gora na svetu Everest, toda človeštvo je za ta odgovor potrebovalo tisočletja. V Mezopotamiji, Egiptu in antični Grčiji višina še ni bila predvsem številka, temveč bližina nebu in bogovom. Olimp je postal božansko prebivališče, pozneje pa so Evropejci za najvišje gore imeli Teide, Chimborazo, Dhaulagiri in Kangčendzengo. Everest smo medtem celo opazovali, ne da bi vedeli, kaj gledamo. Njegovo prvenstvo smo najprej odkrili z matematiko.

Zakaj na turno smučanje v Andoro?

Zakaj na turno smučanje v Andoro?

Veliko snega in več kot 300 sončnih dni na leto! Je potreben še dodaten razlog za obisk?

Kultura Ferskih otokov: legende, tradicije in grindadráp

Kultura Ferskih otokov: legende, tradicije in grindadráp

Ferski otoki se na prvi pogled zdijo kot pokrajina, v kateri veter sproti briše sledi, megla zapira razglede, vasi pa se stisnejo ob ozke zalive. Toda prav tu so zgodbe ostale nenavadno žive. Ohranile so se v ferskem jeziku, baladah z več sto verzi, verižnem plesu brez glasbil in legendah, ki morske sklade spreminjajo v okamnele velikane.

Kultura Ferskih otokov ni muzejski predmet. Živi v volni, čolnih, travnatih strehah in hrani, ki jo oblikujejo veter, čas ter sol. Vanjo sodi tudi grindadráp oziroma grind – zakonsko urejen lov na kite pilote, ki je za del domačinov skupnostna prehranska tradicija, za številne druge pa nesprejemljiva praksa. Za razumevanje otokov je pomembno, da o njem govorimo natančno, brez olepševanja in brez preprostih sodb.

Pohodi na Ferskih otokih: 7 poti na robu Atlantika

Pohodi na Ferskih otokih: 7 poti na robu Atlantika

Pohodi na Ferskih otokih se ne merijo samo v kilometrih in višinskih metrih. Merijo se v vetru, ki se nasloni na pobočje, megli, ki v nekaj minutah skrije ocean, in razgledih, zaradi katerih se ustavimo pogosteje, kot smo načrtovali. Na majhnem severnoatlantskem otočju lahko v enem dnevu hodimo ob jezeru, visoko nad klifi in skozi vas, kjer imajo strehe več trave kot okoliški pašniki.

V tem vodniku predstavljamo sedem poti in območij, ki najbolje pokažejo pohodniški značaj otočja: Trælanípo, Kallur, Slættaratindur, staro pot med Tórshavnom in Kirkjubøurjem, Ambadalur, laguno Saksun ter odprte poti na Mykinesu. Poleg razgledov vključujemo tudi podatke, ki jih bleščeče fotografije pogosto izpustijo: zahtevnost, okvirni čas hoje, pristojbine, izpostavljenost in razlog, zakaj je na Ferskih otokih dober načrt vedno sestavljen vsaj v dveh različicah.