Na Ferskih otokih razdalj ne merimo samo v kilometrih. Med dvema vasema so lahko predor, trajekt, gorski prelaz in povsem druga zgodba. Otočje z osemnajstimi glavnimi otoki je stoletja živelo na robu severnega Atlantika, odvisno od vremena, morja in tega, kar je bilo mogoče pridelati ali ohraniti. Iz takšnega okolja je zrasla kultura, ki je hkrati varčna, trdoživa in izrazito skupnostna.
Obiskovalec jo najprej opazi v pokrajini: v hišah s travnatimi strehami, lesenih čolnih, majhnih pristaniščih in ovcah na pobočjih. Toda njen najpomembnejši arhiv ni zgrajen iz kamna. Dolgo so ga nosili glasovi ljudi. Zgodovina, legende in dolge balade so prehajale iz roda v rod, zato meja med resničnim dogodkom in mitsko razlago prostora včasih namenoma ostane mehka.
Današnji Ferski otoki so sodobna, povezana družba z lastnimi političnimi ustanovami in močnim kulturnim samozavedanjem. Staro in novo si tu ne nasprotujeta nujno. Srednjeveška balada lahko zaživi na družinskem praznovanju, star način zorenja mesa pa v sodobni restavraciji. Prav v tej sočasnosti je kultura Ferskih otokov najbolj zanimiva.