Polarni sij – Aurora Borealis
Polarni sij ali Aurora Borealis je naravni pojav, ki se pojavlja v polarnih predelih severne in južne poloble Zemlje. Na severni polobli se polarni sij imenuje aurora borealis ali severni sij, medtem ko se na južni polobli imenuje aurora australis ali južni sij. Polarni sij se najpogosteje pojavi med 65 in 72 stopinjami severne in južne zemljepisne širine. Ob močnejši sončevi aktivnosti je polarni sij moč opaziti tudi na nižjih zemljepisnih širinah. Polarni sij je dobil ime po Aurori – boginji zore v starem Rimu, medtem ko boreas v latinščini pomeni sever, australis pa jug.
Polarni sij je izjemen naravni pojav, ki se najpogosteje pojavlja v bližini zemeljskih magnetnih polov in se kaže v obliki megličastih žarkov svetlobe različnih barv (večinoma zelene, vijolične ali rdečkaste). Na nebu se severni sij pojavlja v obliki lokov, trakov ali zaves, lahko pa prevzame tudi druge fascinantne oblike. Pojavi se nenadoma in tako hitro kot se severni sij pojavi, tako hitro tudi izgine. Predstava se lahko konča tudi po nekaj minutah. Ta naravni pojav, večinoma viden severno od 60 stopinj severne zemljepisne širine, se pojavi, ko nabiti delci sončnega vetra (večinoma elektroni, pa tudi protoni in težki ioni) zadenejo zunanje plasti zemeljske atmosfere, kar povzroča barvni sijaj obstoječih molekul zraka.
Barva svetlobe je odvisna od vrste delca: na višini 100 km atomi kisika proizvajajo zeleno svetlobo, na višini 200 km pa rdeče. Polarni sij rdeče svetlobe nastane tudi kot posledica ne-ioniziranih atomov dušika, svetlo modro svetlobo pa, ko so delčki dušika ionizirani. Polarni sij – Aurora borealis, se pojavlja na severni polobli, na južni polobli pa se pojavimenuje aurora australis. Obe aurori sta istega izvora in nastaneta na enak način.
Poleg atmosfere Zemljo obdajajo pasovi nabitih delcev, t.i. Van Allenovi pasovi, ki se raztezajo od 3840 km do 16000 km nad zemeljsko površino. Ti pasovi so sestavljeni predvsem iz elektronov, protonov in nekaterih atomskih jeder, ki izvirajo iz Sonca. Znano je namreč, da zunanji deli sončne atmosfere nenehno izgubljajo maso v obliki sončnega vetra, tokov nabitih delcev, ki se z veliko hitrostjo izvržejo iz višjih plasti sončne atmosfere. Ko ti delci dosežejo bližino Zemlje, začne nanje delovati zemeljsko magnetno polje, ki jih ujame v svojo atmosfero. Ti delci so bili od takrat prisiljeni nenehno nihati med severnim in južnim magnetnim polom.
Ko pride do izbruhov na Soncu, veliko število nabitih delcev doseže zemeljsko atmosfero, ki nato moti obstoječe delce. Delci se po spirali gibljejo okoli linij magnetnega polja, zaradi česar oddajajo svetlobo – pojav imenujemo polarni sij. V obdobjih povečane sončne aktivnosti se poveča tudi intenzivnost polarnega sija, zato je v takih primerih ta naravni pojav mogoče opaziti tudi na nižjih zemljepisnih širinah.
Kje opazovati polarni sij
Severni sij je mogoče videti na polarnih predelih severnega in južnega pola. Južni pol je težje nedostopen, medtem ko je severna polarna regija zlahka dostopna iz večine evropskih mest. Največ možnosti imate, če obiščete arktični krog med 68. in 74. vzporednikom. Aljaska in deli Kanade so tudi primerni tudi za »lovljenje« polarnega sija, vendar se zaradi velikanskih razdalj lovljenje severnega sija lahko spremeni v pravo logistično odpravo. Norveška (Tromsø) in severni deli Skandinavije so lažje dostopni in zagotavljajo eno najboljših izhodišč za opazovanje polarnega sija oz. severnega sija. Naša izbira za opazovanje severnega sija pa je Islandija, saj je poleg odličnih pogojev za opazovanje tudi dokaj lahko dostopna, saj se direktne letalske karte dobi iz večine bližnjih letališč.
Polarni sij na Islandiji
Islandija je ena izmed držav, iz katerih se polarni sij najbolje vidi. Prav tako je Islandija dokaj enostavno dostopna. Prebivalci Islandije lahko polarni sij opazujejo kar osem mesecev na leto. Severni sij je viden tudi iz Reykjavika, a pravo izkušnjo boste doživeli, ko zapustite mesto.
Tema brez svetlobne onesnaženosti je prvi pomemben dejavnik za povečanje možnosti videnja pojava. Polarni sij se na Islandiji najbolje vidi med septembrom in aprilom – to so meseci, ko so noči popolnoma temne in dovolj dolge. Če želite videti severni sij, mora biti nebo zelo jasno, kar v praksi poveča možnost za opazovanje polarnega sija, vendar pomeni tudi zelo mrzlo noč in temperature pod lediščem. Severni sij je na Islandiji mogoče videti tudi že avgusta, vendar morate imate srečo. Posebno doživetje pa je opazovanje polarnega sija ob sončnem vzhodu.
Kako fotografirati severni sij
Dober fotoaparat in stojalo sta zelo zaželena. S pametnim telefonom boste tudi lahko posneli precej dobro fotografijo, vendar so možnosti za to precej manjše saj je slikanje s telefonom precej zahtevno in ima marsikatero pomanjkljivost. Po naših izkušnjah je polarni sij najbolje občudovati v živo. Pojav je res nekaj enkratnega in res ni vredno, da bi nam lovljenje najboljše slike pokvarilo doživetje. Edinstvene fotografije nastanejo v kolikor boste v bližini morja ali jezera, kjer boste na gladini vode lahko ujeli odsev edinstvenega polarnega sija. Vsak udeleženec naših programov na Islandiji bo prejel plonk listek, kako čim bolje ujeti polarni sij.
