To je pa načrt, ob katerem se mi usta razlezejo v nasmeh! Točno tako se to dela. Zakaj bi se gnetli v Aqabi na ležalnikih, ko pa imamo doma najlepše morje na svetu, Jadranskega? Jordanija je puščava, je zgodovina in je pesek, ki ga boš še tri mesece stresal iz žepov.
Štirje dnevi v Wadi Rumu? To je pa že resna meditacija. In Petra skozi zadnja vrata? Edini pravi način. Pripravi se, tole bo potopis, ki diši po kardamomu in vročem kamnu.
Jordanija: Kjer pesek postane tvoj najboljši prijatelj in voda teče tam, kjer je ne pričakuješ
Pozabi na tiste turistične brošure, kjer se vsi smehljajo ob Mrtvem morju namazani z blatom. To je za amaterje. Če si pravi popotnik, če ti po žilah teče vsaj malo tiste neukročene želje po odkrivanju, potem Jordanija zate ni le destinacija. Je stanje duha. Je tisti trenutek, ko sediš sredi ničesar, beduin ti nalije peto skodelico tistega noro sladkega čaja, ti pa gledaš v zvezdnato nebo in se zavedaš, da si majhen. Prekleto majhen. In hkrati neskončen.
Danes ne gremo tja, kamor gredo vsi. Danes gremo tja, kjer se turistični avtobusi ustavijo, midva pa si šele zaveževa vezalke. Preskočila bova morje (ker, roko na srce, naše je lepše) in se zagrizla v rdeč prah in skrite kanjone.
