Bilo je konec leta 1985, tam okrog božiča, ko sva s Tadejem Slabetom z velikima nahrbtnikoma prikorakala od avtobusne postaje na Črnem kalu in postavila “bazo” pod veliko Osapsko steno. Bolje rečeno, razgrnila armaflexa in spalni vreči v prah točno pod vstopom v smer. Zraven seveda jedilni pribor in par vrečk muslijev. Tadej je bil vegetarijanec, jaz na tem da postanem. Velika votlina pod steno je, ali prašna ali blatna, predvsem pa temačna. Še posebej v oblačnih decembrskih dneh. A s tem se nisva ukvarjala, za naju je bilo bistveno da se vidi naslednji oprimek.
Pred kratkim sva opravila prvo prosto ponovitev Tržaške 7b+, jaz malo prej tudi Internacionale 7a, obe markantni sosedi. In zdaj je prišel čas za Big Mother, za smer vseh smeri, če poskušam biti malo duhovit in dramatičen. V tistem trenutku Goba vendarle ni veljala za prosto preplezljivo smer. Kakorkoli, bila sva tam tri ali štiri dni in jo na koncu preplezala.
A s tem se zgodba še ni končala. Čez pol leta, na Dan mladosti 25. maja se je zgodil še veliki TV prenos v živo. Pajek pod previsom, kot je bil naslov projekta. Osp je pokal po šivih, tam je bila številna ekipa RTV Slovenije z režiserjem Benom Hvala na čelu, pa vrh PZS in večina najboljših slovenskih alpinistov in plezalcev. Prenos v živo je na prvem (takrat pravzaprav edinem gledanem) programu TV Slovenije potekal na praznično nedeljo od devetih do enih. Plezala sva slušalkami in se s komentarji javljala s stojišč. Unikatnost dogodka je bolj nazorna ob zavedanju, da takrat še ni bilo niti interneta niti mobilnih telefonov. Oboje seveda drastično olajša vsako video produkcijo, a obenem v primerjavi s preteklimi časi tudi nekako zmanjša pomen in težo produkta.
V košari je daleč od stene visel glavni snemalec Matjaž Fištravec, za koordinacijo v steni sta med drugimi skrbela Silvo Karo in pokojni Janez Jeglič. Vzporedno so sosednjo Staro smer Ines Božič, Janez Skok in Ivo Kofol plezali tehnično in s tem demonstrirali razliko med odhajajočo in prihajajočo obliko plezanja.
Pravzaprav se zgodba ni končala niti tu. Ker bila je še ena podobna smer, podobno velik problem. V Paklenici je na prvo prosto ponovitev čakal Brid Klina. Enako previsen in enako “nepreplezljiv”. Kmalu po Gobi sva s Tadejem zagrizla še v to uganko in jo tudi uspešno rešila. Izkazalo se je, da je tudi ocena enaka, 7c.
Ja, Goba in Brid Klina sta res dobri smeri! Če ju primerjam, plezanje je bolj športno in bolj konkretno v Gobi. Neplezalski vtisi pa so globlji iz Brida, je le višji in skupno bolj previsen. Prosto viseče vrvi v zraku in jate ptic ki, strmoglavljajo blizu tebe, doživetje ki ga ne pozabiš!
Srečo Rehberger
Pajek pod previsom, celoten posnetek hrani RTV Slovenija.