gran paradiso
gran paradiso

Gran Paradiso 4061 m – vzpon in turno smučanje

Kombiniran gorniško smučarski vzpon izpolnil pričakovanja. Sicer pa že ime pove veliko - Gran Paradiso!

Avtor: Srečo Rehberger
………………………………………………..
Gran Paradiso je najvišja gora v Italiji, če odmislimo mejne vrhove kot sta Mt Blanc in Monte Rosa. Velja za enega najbolj priljubljenih štiritisočakov, tako za turne smučarje kot gornike.
Pokrajina je čudovita že spodaj. Lepi naravni alpski travniki, globoka soteska, ki na pol deli eno izmed vasi, trop kozorogov za dobrodošlico na končnem parkirišču.
Ko se pot začne vzpenjati imam občutek, kot da grem na plažo na kakšnem hrvaškem otoku. Položeni kamni, presledki med njimi pa zapolnjeni z borovimi iglicami. Ko borov ni več, jih zamenjajo macesni.
Kmalu smo v koči na 2700 metrih. Večerja ob sedmih in zajtrk ob štirih, vmes pa spanje. Sobica je majhna, 8 m2 za šest ljudi ali 1,25 m2 po osebi. Kar je zgolj zanimiva opazka in ne pritoževanje, tako pač je v gorskih kočah.
Kupola iz granitnih blokov, ki se dviga iz ledenika in vršnih snežišč, je značilnost Gran Paradisa. Malo je treba poplezati, a za varovanje je dobro poskrbljeno. Bolj kot znani kip Marije me preseneti udobje, ki ga vrh ponuja. Na lepo zglajenih horizontalnih ploščah se sedi kot v kakšnem parku. Razgled pa … belissimo!
Smučanje je kar solidno glede na čas konec maja in visoke temperature v zadnjih desetih dneh. A na štiri tisoč metrih sneg kljub temu ostaja trd. 2200 m je višinske razlike na celotni turi, le polovico je bilo možno smučati, ostalo pa smuči na hrbtu gor in dol. A vseeno odlično vse skupaj.
Običajno sledi popoldanski spust v dolino in vožnja domov. A že na 3000 m je zelo vroče, kako bi bilo šele spodaj! Za nas, ki smo od daleč bi bilo to preveč. Ostanemo še eno noč v koči in naslednjo jutro vstanemo, kot bi šli na turo, ob 4 zjutraj. Po zajtrku se v jutranjem miru in hladu spočiti spustimo v dolino. Prava odločitev, super zakluček celotne ture.
Med vožnjo navzdol proti Aosti se vsake toliko časa pokaže Mt. Blanc. Njegova podoba z juga je drugačna kot tista znana s severa. Rumeni Freneyski stolpi se dvigujejo daleč proti vrhu najvišje gore Alp. Tam so zahtevne skalne smeri, stopnja 7a na višini 4500 m! Tega ni nikjer drugje v Evropi, niti na Kavkazu.

Blog zapisi:

blank

Kultura Ferskih otokov: legende, tradicije in grindadráp

Ferski otoki se na prvi pogled zdijo kot pokrajina, v kateri veter sproti briše sledi, megla zapira razglede, vasi pa se stisnejo ob ozke zalive. Toda prav tu so zgodbe ostale nenavadno žive. Ohranile so se v ferskem jeziku, baladah z več sto verzi, verižnem plesu brez glasbil in legendah, ki morske sklade spreminjajo v okamnele velikane.

Kultura Ferskih otokov ni muzejski predmet. Živi v volni, čolnih, travnatih strehah in hrani, ki jo oblikujejo veter, čas ter sol. Vanjo sodi tudi grindadráp oziroma grind – zakonsko urejen lov na kite pilote, ki je za del domačinov skupnostna prehranska tradicija, za številne druge pa nesprejemljiva praksa. Za razumevanje otokov je pomembno, da o njem govorimo natančno, brez olepševanja in brez preprostih sodb.

blank

GRUZIJA, SVANETI. Treking na sončni strani Kavkaza.

Cvetoča pobočja in beli ledeniki. Lahke dnevne ture. Udobna namestitev v mestu. Okusi originalnih gruzijskih gostiln. Dovolj za super dopust?

blank

Ko se med smučanjem odprejo turne vezi …

Jaz v levo, smučka v desno, nato pa vsak zase po pobočju navzdol. Z glavo naprej, malo po trebuhu in malo po hrbtu. Najprej skrb za smučko, jo bom še kdaj videl?. A kaj kmalu me je začelo skrbeti za nekoga drugega! 

blank

Plezanje v ZDA 1987

Bilo je nekoč! Ko gre plezalec na “poročno” potovanje. Srečo Rehberger in Nuša Romih med plezanjem v Smith Rock, Oregon. Odlomki iz enega prvih slovenskih igranih plezalnih filmov. Iz arhiva RTV Slovenija.