Gran Paradiso 4061 m – vzpon in smučanje
Gran Paradiso 4061 m – vzpon in smučanje

Gran Paradiso 4061 m – vzpon in smučanje

Kombiniran gorniško smučarski vzpon izpolnil pričakovanja. Sicer pa že ime pove veliko - Gran Paradiso!

Gran Paradiso je najvišja gora v Italiji, če odmislimo mejne vrhove kot sta Mt Blanc in Monte Rosa. Velja za enega najbolj priljubljenih štiritisočakov, tako za turne smučarje kot gornike.
Pokrajina je čudovita že spodaj. Lepi naravni alpski travniki, globoka soteska, ki na pol deli eno izmed vasi, trop kozorogov za dobrodošlico na končnem parkirišču.
Ko se pot začne vzpenjati imam občutek, kot da grem na plažo na kakšnem hrvaškem otoku. Položeni kamni, presledki med njimi pa zapolnjeni z borovimi iglicami. Ko borov ni več, jih zamenjajo macesni.
Kmalu smo v koči na 2700 metrih. Večerja ob sedmih in zajtrk ob štirih, vmes pa spanje. Sobica je majhna, 8 m2 za šest ljudi ali 1,25 m2 po osebi. Kar je zgolj zanimiva opazka in ne pritoževanje, tako pač je v gorskih kočah.
Kupola iz granitnih blokov, ki se dviga iz ledenika in vršnih snežišč, je značilnost Gran Paradisa. Malo je treba poplezati, a za varovanje je dobro poskrbljeno. Bolj kot znani kip Marije me preseneti udobje, ki ga vrh ponuja. Na lepo zglajenih horizontalnih ploščah se sedi kot v kakšnem parku. Razgled pa … belissimo!
Smučanje je kar solidno glede na čas konec maja in visoke temperature v zadnjih desetih dneh. A na štiri tisoč metrih sneg kljub temu ostaja trd. 2200 m je višinske razlike na celotni turi, le polovico je bilo možno smučati, ostalo pa smuči na hrbtu gor in dol. A vseeno odlično vse skupaj.
Običajno sledi popoldanski spust v dolino in vožnja domov. A že na 3000 m je zelo vroče, kako bi bilo šele spodaj! Za nas, ki smo od daleč bi bilo to preveč. Ostanemo še eno noč v koči in naslednjo jutro vstanemo, kot bi šli na turo, ob 4 zjutraj. Po zajtrku se v jutranjem miru in hladu spočiti spustimo v dolino. Prava odločitev, super zakluček celotne ture.
Med vožnjo navzdol proti Aosti se vsake toliko časa pokaže Mt. Blanc. Njegova podoba z juga je drugačna kot tista znana s severa. Rumeni Freneyski stolpi se dvigujejo daleč proti vrhu najvišje gore Alp. Tam so zahtevne skalne smeri, stopnja 7a na višini 4500 m! Tega ni nikjer drugje v Evropi, niti na Kavkazu.

Blog zapisi: